(Proti izjavi Društva novinarjev Slovenije (DNS), ki podpira ‘navodilo’ premierja Šarca, da naj državna in podjetja v pretežno državni lasti odstopijo od oglaševanja v medijih, ki jih vlada označi za medije s sovražnim govorom)
Vodstvo Društva novinarjev Slovenije (DNS), katerega dolgoletni član sem, je na moje začudenje in zgražanje podprlo nekakšno navodilo vlade Marjana Šarca podjetjem, ki so delno ali večinsko v državni lasti, naj ne oglašujejo v medijih, ki širijo ‘sovražni govor’. In celo zapisalo: “Gre za nedopustno prakso (sovražni govor – op.p.), ki je država ne le omogoča s popolno pasivnostjo pri regulaciji področja medijev, ampak odkrito spodbuja prek podjetij v večinski ali pomembni lasti Republike Slovenije, ki so najpomembnejši oglaševalci v teh medijih. Poziv predsednika vlade v tem kontekstu pozdravljamo kot prvi korak pri prekinitvi prakse, na katero je DNS opozarjal že pred začetkom letošnje volilne kampanje, a naše pobude niso naletele na ustrezen odziv.”
Kot član DNS nisem dobil poprej nobenega predloga izjave vodstva DNS, ne po elektronski pošti ali kako drugače, tako da upravičeno sklepam, da je vodstvo DNS to izjavo sestavilo in odposlalo medijem na lastno pest oziroma da nekdo DNS uporablja privatno, za politične, ideološke, propagandne namene, obračune in poglabljanje političnega, ideološkega, vrednostnega in drugega razdora v Sloveniji, kar bi bila pravzaprav lahko tudi definicija tako imenovanega sovražnega govora. Tudi končne izjave DNS nisem prejel, četudi po elektronski pošti dobivam sporočila DNS o delu DNS, zato sklepam, da je ni dobil nihče od članov.
DNS lahko poziva na spoštovanje pravne države, neodvisnost tožilstva in sodstva, na novinarsko etiko in moralo nasploh, ne pa da poziva režim na delovanje proti medijem, ki si jih režim izbira za ukinitev ali po svoji lastni presoji določa, ali so kršili zakonodajo in moralo. Režim sam krši zakonodajo in moralo, če ne prepusti izključnega odločanja o zakonitosti in morali tožilstvu in sodišču. Samo totalitarni režimi in diktatorji odločajo sami!
Tako izjava Marjana Šarca kot izjava podpore DNS g. Šarcu v sebi prikrito nosita tako imenovani sovražni govor ali poziv na onemogočanje nasprotnega mnenja oziroma ignoriranje pravne države ter spodkopavata vlogo in neodvisnost tožilstva in sodstva. Zato pozivam, da vodstvo DNS odstopi!
Ne vlada, ne premier, ne DNS, ne Slovensko združenje oglaševalcev (SZO) niso kvalificirani za presojo o tako imenovanem sovražnem govoru, še manj za lov na medije in novinarje, ampak o tem lahko odločata samo tožilstvo in sodišče. Vsakršno ostalo odločanje je politično, ideološko, propagandno, nestrokovno, totalitarno!
S tem, ko je premier Šarec vlado ali oblast samovoljno postavil za ocenjevalca, kaj je tako imenovani sovražni govor in kateri medij ga uporablja, vodstva slovenskih državnih ali podjetij v večinski državni lasti pa pod grožnjo morebitne odstavitve, če ne sledijo navodilom vlade, ocenjujem kot enega največjih pritiskov oblasti na medije, pa na svobodo govora in tiska ter na svobodo podjetništva in oglaševanja od osamostvojitve.
Osebno ocenjujem, da je dejanje g. Šarca zelo neetično, nedemokratično, nepluralno, s tendencami totalitarizma oziroma pamfletno. Pravtako menim, da se DNS oziroma njegovo vodstvo obnaša zelo politično, ideološko, propagandno in vsemanj strokovno.
Vodstvo DNS zadnja štiri leta pogosto pozivam, da se je potrebno o smiselnosti in pomenu pojmov, kot so sovražni govor, politična korektnost, patriotizem, nacionalizem, in njihovem nerazumevanju in zlorabi odkrito demokratično pogovarjati, kakor tudi o vsevečji (avto)cenzuri, ideologizaciji, indoktrinaciji javnih in osrednjih medijev, politični manipulaciji, propagandi ter enako o množičnih migracijah, islamu, islamizmu, njihovih posledicah na slovenske medije, novinarje, medijski prostor, družbene medije ter posledice na novinarski in javni diskurz. Pa je vodstvo DNS vse moje pisne pozive o odkritem pogovoru, iskanju vzrokov, prognozo posledic doslej ignoriralo.
Naloga DNS je zaščita medijev, medijskega prostora, pravic novinarjev, svobode govora in tiska, ne pa lov na čarovnice in oženje medijskega prostora. Osebno ne sprejemam niti terminologije ‘sovražni govor’, ker me spominja na totalitarne režime, ki so vsakršno kritiko ali nasprotno mnenje okvalificirali za sovražni govor ter državljanom in novinarjem sodili na tako imenovanih montiranih procesih.
Vsake podpore izjavam ali zavračanje izjav nekih vlad ali ministrov so že v biti politično in ideološko delovanje in daleč od nevtralnosti. Oziroma javnost to tako posredno vidi in razume, četudi ne bi bilo tako, kot podporo neki politični skupini, opciji ali posameznemu politiku. Enako velja za izjave o mednarodnih dogodkih.
Termina ‘politična korektnost’ in ‘sovražni govor’ sta tako v svetovni literaturi, pri različnih strokovnjakih, še bolj pa pri politikih zelo različno obravnavana, razumljena, zelo ideološka in zelo zlorabljana. Večina znanih svetovnih komikov ali stand up komedijantov, ki še toliko bolj razumejo tanko rdečo črto, terminologiji politična korektnost in sovražni govor nasprotuje. Največji ameriški stand up komik in mislec, kritik družbe George Carlin (pokojni) sploh meni, da tabujev ni. Da vse nekoga nekje užali, da potem lahko sploh ukinemo govor. In kam to vodi – ne smeš reči črnec, lahko rečeš belec, ne smeš reči Cigan, lahko pa rečeš ciganski golaž … Kot George Carlin menim, da je potrebno dvigovati prag tolerance in neužaljenosti, ne pa ga s cenzuro zniževati oziroma pripeljati družbo do točke, ko nihče ne upa ničesar več javno izreči, da ne bi koga užalil.
Rowan Atkinson (Mr. Bean) v intervjujih izjavlja, da so politična in ideološka regulacija ali izumljanje terminologije kot ‘politična korektnost’, ‘sovražni govor’ napad še posebej na sarkazem, črni humor, ironijo, kritiko. In da je potrebno več pogovora, in ne manj. Izjavi g. Šarca in DNS v bistvu posredno pozivata na omejevanje govora, medijev. Vsaka cenzura in omejevanje je nasilje, ki povzroči še več nasilja!
Vsakdo, ki se ukvarja z jezikom, tudi kot pisatelj, pesnik, aforist, kot se sam, bo razumel, da jezika ne moreš regulirati, da vsako sporočilo ljudje dojamejo na milijon načinov, v milijon pomenih oziroma je lahko še tako na videz človekoljuben zapis pravzaprav prikrit poziv na vojno. In če si proti, ne sovražiš, temveč želiš spremeniti, torej ljubiš ali vsaj nisi apatičen, indiferenten. Trenutno stanje EU in Slovenije pa je: ‘Ubijte sla, ki prinaša slabe novice!’
V zgodovini je bilo v skoraj vseh režimih, tudi tako imenovanih demokratičnih zahodnih veliko pretekstov, da se je omejevala in se omejuje svoboda govora in tiska ter medijev. Kot na primer zadnja nemška cenzura družbenih medijev, nadzor ameriških varnostnih služb (tudi Sove) pravtako družbenih medijev, telefonske in ostale komunikacije od 2001 do danes, vse pod izgovorom politične korektnosti, sovražnega govora, terorizma in podobno.
Zaupajte ljudem, zaupajte bralcem, njihovi diskreciji, presoji, sposobnosti dojemanja, etiki – samo totalitarno misleči in totalitarni režimi jim ne! Seveda pa z (avto)cenzuro spodbujate polarizacijo, občutek ogroženosti drugih polov, njihovo obrambo, njihovo radikalizacijo.
Veliko sovražnega govora in sovraštva izhaja tudi iz verskih knjig, radikalne verske in ideološke vzgoje. Nekatere vere so se modernizirale in opustile srednjeveško nasilje, nekatere berejo svoje verske knjige še naprej dobesedno in kot sredstvo osvajanja. Pravi sovražni govor je pravzaprav na primer prodaja nemškega in drugega orožja Savdski Arabiji za vojno v Jemnu, isti režimi pa potem preganjajo nepomembne gostilniške pogovore.
Če imate ‘vojno’, je pač diskurz sovražen, vojni, vojaški. Če se slepite, da ‘vojne’ ni, da je vse, kot je bilo pred letom 2015, pač nekdo tu ne razume človeka, družbe, delovanja družbe, sociologije, psihologije, oziroma da različne situacije spreminjajo privatni in javni diskurz. Oziroma da se je potrebno izogibati situacijam, ki pripeljejo do kaosa, vojne, nasilja, ne pa potem z nasiljem (cenzuro) utiševati, prikrivati.
Če do leta 2015 ni bilo tako imenovanega sovražnega govora (ali zelo malo), je pač potrebno ugotoviti, kateri pojavi ga ustvarjajo in zakaj, ne pa totalitarno ‘ukinjati’ medijev, ljudi, ki so upravičeno ali neupravičeno zaskrbljeni, prestrašeni, jezni ali samo podajajo neko kritiko ali neko nasprotno mnenje.
V demokraciji in pluralizmu je pač legitimno tako ‘Welcome refugee’ kot tudi ‘No welcome refugee’. Če osrednji in javni mediji dovolijo le eno opcijo, se pač ustvarijo drugi mediji, ki pa žal morda dovolijo le drugo skrajno opcijo, dialoga pa ni, družba je vsebolj razklana, razdeljena, oba dela družbe pa le enostransko obveščena in brez mostov, ki so potrebni za normalno delovanje družbe, sodelovanje, ustvarjanje, razvoj. Pravi sovražni govor pa je v obeh primerih pravzaprav cenzura, torej tisto, kar ni dovoljeno povedati!
Novinarstvo sem začel ob koncu prejšnjega režima, ko se določene zadeve niso dale ali smele javno povedati in je bilo veliko (samo)cenzure. Moji prvi članki leta 1988,89 o vojski in osamosvojitvi so lahko izšli le v Tribuni in Mladini. Kaže, da smo danes žal v podobnem času, ko imamo bistvene teme za tabu. Mediji, ki so nekoč dajali prostor alternativnim pogledom, so izginili ali postali sami ideološki ali režimski. Kar je bilo v Jugoslaviji ali socializmu okarakterizirano kot neresnica, laž, sovražni govor, nacionalizem, protidržavno delovanje, se je samo nekaj let kasneje v novi državi čislalo kot resnica, domoljubje, kot prvo svobodno in neodvisno novinarstvo.
Vidim, da se ne Slovenija, ne novi rodovi novinarjev, ne stari režimski novinarji, ne DNS iz te lekcije niso veliko naučili, še posebej ne tega, da se spreminjajo države, ideologije, obvelja pa le čista etika (ki seveda ni ideološka, verska, pamfletna, dnevno-politična).
Iskati in odpravljati je potrebno vzroke, ne pa spodbujati policijsko in vojaško ter totalitarno državo ter represijo in cenzuro, kar pa izjava g. Šarca in izjava DNS podpore izjavi g. Šarca po moji presoji počneta.
Proti temu se mora boriti DNS, pa bodo izginile tudi napetost in ideološka razklanost v družbi, ter oblike sovraštva in nasilja, frustracij, strahu, kar pač tako imenovani sovražni govor je (in je posledica, ne pa vzrok). Dokler pa DNS, javni, osrednji in drugi mediji, politične stranke vabijo na okrogle mize le enakomisleče, se izogibajo kontroverznim ali nezaželjenim tematikam, pač stanje ne more biti pluralno in demokratično ne v DNS, ne v medijih, ne v politiki, ne v družbi.
Zaupam novinarski etiki medijev, urednikov, novinarjev, ki apelira na pošteno novinarstvo, na pošteno obveščanje, ki objavlja tudi odvojena, nasprotna mnenja in daje prostor demokraciji in pluralizmu, ne pa da se zapira le v svoj ideološki, verski, politični pogled. Nenazadnje se večina zgodovinskih odločitev kasneje izkaže kot napačnih, nepotrebnih, ozkih, vsako zapiranje v en pogled kot vzrok poraza ali propada. Kar se lahko zgodi tudi EU, kot se je Avstro-Ogrski, Jugoslaviji …
Pot vzeti medijem, ki ne soglašajo s teboj, oglaševalce, je gospodarsko-politični napad na podjetja, podjetništvo, oglaševalce, medije, medijski prostor, svobodo govora in tiska, in na državljane. Je poskus ukinitve nasprotnih medijev gospodarsko in politično, če jih po obstoječi slovenski in EU zakonodaji ne moreš pravno oziroma sodno!
Obenem pozivam vodstvo DNS, da se v nadalje ogradi od političnega, ideološkega, propagandnega, pamfletnega delovanja, deluje strokovno in nevtralno ter spoštuje demokratično prakso oziroma se za izdaje izjav prej posvetuje s članstvom!
Vodstvo, ki ni sposobno DNS ohraniti kot izključno strokovne stanovske organizacije in ki politično, ideološko in drugače razdvaja članstvo in družbo nasploh, je Društvu, novinarstvu, članom, Sloveniji škodljivo in naj zato odstopi!
Kako naj se DNS bori za svobodo govora in tiska, če nima niti v sebi urejenih demokratičnih načel in pravil ter svobode oziroma ne upošteva niti mnenj svojih članov! In kako naj se DNS bori za spoštovanje novinarstva in novinarjev v javnosti ter njihovih pravic, če samo ne spoštuje svojih članov, njihovih članskih pravic in novinarske etike!
Upal sem, da sta ideologizacija, politizacija, indoktrinacija, propagandizem, režimskost medijev in novinarjev umrla s prejšnjim sistemom, pa vidim, da sta lahko del vsakega, če se temu ne upremo!
Novinarska in vsakršna etika zahtevata oster boj proti načrtom režimov po omejevanju in ukinjanju medijev nasprotnega pola, kar se dogaja zmeraj pod neko visokozvenečo krinko: tokrat pod krinko (lažnega) človekoljubja in tako imenovanega sovražnega govora! Nenazadnje je prejšnjo ideologijo, prejšnji režim, prejšnjo državo pokopalo pomanjkanje prostega trga, pomanjkanje podjetništva, pomanjkanje znanja, zbirokratiziranost, nedemokratičnost, nepluralnost, nesvoboda kumunikacij, nesamostojnost medijev (cenzura), nesamostojnost tožilstva in sodstva, nepravna država, totalitarnost!
GREGOR PREAC,
član DNS (Društva novinarjev Slovenije) in
IFJ (International Federation of Journalists)
(Koroška c. 67, 2000 Maribor, mobi: 030 656 351)
