Mara Keš smo rekli ji v soseski,
ni bila sicer iz našh logov,
ženska iz sumljivih kajpak krogov
in nakičena ves čas z obeski.
Vsakogar za keš da je sprejela
Mara, je bilo v soseski znano,
k zgodbi praktično prav nič dodano,
znano Mara da za keš pač dela.
Mara Keš ljubila je podporo
neformalno, vsakršno civilno,
pa nevladno, najbolj nenasilno,
vsakršno sprejela je s pokoro.
Trlo se pri njej neuvrščenih
največ je, seveda Afričanov,
nismo še poznali talibanov,
a zato obilo zasmrajenih.
Mara Keš bila velikodušna
je do vseh, za keš najbolj seveda,
vsakega sprejela za soseda,
mati jim bila je rada krušna.
Kaj zgodilo se potem je z Maro,
ni mi jasno, keš ni več pritekal,
trebuh ji je vedno bolj otekal,
v staro so jo enkrat vrgli šaro.
Kaj poanta sploh je tehle verzov?
Pač denar in ne kak altruizem
jo ugonobil je, socializem
bil le kritje cipinih perverzov.
