Se povzpel na prižnico je Jože,
predbožično pridigo povedal,
včasih v prvi vrsto k njim pogledal,
ki ježile so se vsem jim kože.
Vsi pod kožo vendar smo rdeči,
vsi krvavi, Darjan je zastokal,
Borko skorajda ob tem zajokal,
Florjan v družbi trzal je sedeči.
Poje nam levite, se je zdrznil
v prvi vrsti Darjan ministrantek,
Borko je ob njem mencal kot fantek,
Florjan vsakokrat nervozno trznil.
Bral levite jim je prav natanko
Jože v pridigi tej predbožični,
da presedali so se dotični,
kakor zajčki, padejo ko v zanko.
Bral preudarno Jože je levite,
v prvo vrsto tu in tam poškilil,
ni se grehov, grešnikov usmilil,
rabil je besede neprikrite.
Borko se levitov je otepal,
češ saj vse sem storil, kar sem mogel,
Darjanček ob njem je onemogel,
Florjan roke vil je, prste sklepal.
V pridigi so prepoznali znanko,
saj jim je naravnost vse povedal,
zborček se levitov je zavedal,
da na ploskev so stopili tanko.
