Mahala grozila leva roka
je na vse pretege in še huje,
na način, s katerim ustrahuje
se tako počez in kar brez vzroka.
Mahala levica je po zraku,
spremljalo jo vpitje je noreče,
koga naj s poti se spravi, meče
v brezna, rove po tekočem traku.
Tega kakor psa in kakor psico,
drugega, besede ne bom rabil,
bi sam sebi jezik se zagabil,
skratka grožnja je bila z levico.
Policaj, tožilec šla sta mimo,
nonšalantno pretnje vse prezrla,
v drugo smer pogled oba uprla,
ignorirala grozečo klimo.
Saj ničesar ni levica kriva,
je nedolžna, grožnje res so smešne,
v grožnji s smrtjo misli ni pregrešne,
malce leva roka le izziva.
Mahala spet dalje je levica,
groženj stresla naokrog obilo,
a se nič seveda ni zgodilo,
rekla sta, to njena je pravica.
Kaj organa reči sta hotela?
Dokler grožnja se ne uresniči,
ni razlogov za pregon, ne kliči,
brez potrebe nam ne delaj dela.
Nauk je zgodbe, dokler se levici
nič ne zlomi, najmanj prsti trije,
gledal boš, kako brutalno vpije,
vpila bo potem vsaj po pravici.
