Luka v goste je povabil Lukca,
ta prišel je tokrat sam, brez škorca,
da ne veš, če se ima za norca
ali za navadnega zgolj kljukca.
Lukec Luku je takole pravil,
da res škoda je, teater tone,
vsepovsod so že poplavne cone,
tarnal Lukec je, kompleks si zdravil.
Lukec nič več ni v teatru prvi,
dolgo je že, kar so ga nagnali,
zdaj nasprotno stran previdno hvali,
kot da hodil bi po tanki vrvi.
Lukec pravi, novi da obrazi
za teater so pogubni silno,
se pri tem priklanja fant servilno,
upa, da ga intendant opazi.
Do opazi ga, nazaj ga vzame
med igralce, vlogo ki imajo,
da pozabi ne neslavno vstajo,
Lukec zanj zato se tokrat vname.
Lukec upa, da dobi vsaj srednjo,
ko delile spet so bodo vloge,
takšne da ne bo imel uboge,
kot trenutno jo igra – poslednjo.
