Objavljamo pismo Frančuške Buttolo: “Pismo sem napisala kot fiktivni odgovor nekem avtomobilskemu podjetju, ko mi je danes poslalo reklamo za svoj zadnji model, moj najljubši avto. Morda se bo odgovor, ki ga zdaj javno pošiljam na ponudbo tega podjetja, zdel zanimiv bralcem Demokracije, pa tudi tistemu gospodu (podpisuje se z Bandit 123), ki me že nekaj mesecev pošilja v absolutni pokoj, s »štrikanjem« in z zdravniki za »tam zgoraj«. Upam, da je Bandit 123 za to početje dobro plačan, ali pa vsaj zadovoljen. Jaz z njim namreč sem. Naj se vidi, kako je v naši lepi domovini. Kdo v njej velja za pametnega. Banditi 123, brez najmanjšega dvoma. Takole pa se glasi moje pismo:”
Hvala za ponudbo, spoštovani!
Naj povem: ne morem več voziti, seveda iz zdravstvenih razlogov, močna nevarnost za kap – zaradi bolnega ožilja.
Pa bi rada, saj sem se skoraj petnajst let po upokojitvi(1997) iz Ljubljane vozila v Rakov Škocjan pri Ravbarkomandi, kjer sem preživela skoraj prvo desetletje svojega življenja, zame najlepšega. V Škocjanu sem namreč slikala akvarele (objavljeni so v knjigi- Franca Buttolo, Motivi iz Rakovega Škocjana). Oh, kakšno sožitje narave, umetnostne rekreacije in tehnike! Kako lepa zgodnja starost!
Kot ljubiteljica avtomobilov in narave pa sem močno proti tej Gretini histerični komunistični revoluciji, čeprav je deklica zelo bistre, v bistvu pa samo v politične namene zlorabljena mladoletnica. Sirota se neprestano sklicuje na znanstvenike, pri tem pa niti ne pomisli, koliko znanstvenih odkritij je bilo potrebno, da smo dobili letala, vlake, ladje, avtomobile, rentgen, jedrsko energijo. Tudi kar zadeva fuzijo menda ni vse problematično.
Politiki niso odkrili še ničesar, pa tudi ne bodo. Večinoma so neverjetno neinteligentni.
Če bodo ohranili vsaj nekaj miru, bomo lahko veseli. Bolj pa me ta Gretina revolucija spominja na motiv iz ameriškega romana Rdeči (The Reds, ponet je bil je tudi istoimenski film). V njem se glavni junak, občudovalec ruske komunistične revolucije sprašuje, zakaj meščani Moskve zmrzujejo, ko pa je okoli in okoli mesta toliko gozdov. Odgovor revolucionarjev pa je bil, da zaradi privajanja ljudi na trpljenje in potrpljenje pod novo oblastjo. Si lahko predstavljamo, koliko knjig in dragocenih slik so takrat sežgali? Menda zato, da bi bili vsi na svetu enaki, ne pa tudi enakopravni. Se bomo, če bomo poslušali Greto, spet greli s knjigami in slikami?
Zato je potrebno gledati stvari konstruktivno, prijateljsko, nenasilno – in predvsem naprej, ne pa riniti nazaj, v jame. Pa Nobelove nagrade gor ali dol. Zadnja lete so si v velikem nasprotju. Čemu potem nagrajujejo znanstvenike? Sicer pa, to ve ves pošteni svet, celo naš nekoliko komunistični vodja katoliške Cerkve, da si letošnjo Nobelovo nagrado za mir zasluži naš misijonar s svojo ekipo na Madagaskarju, spoštovani gospod Opeka. Absolutno. Če je še kaj pravice na tem svetu.
Greta pa naj se kar bori za čistejše ozračje, a ne tako, da je samo komunistična maskote, znamka za najbolj brezobzirno kapitalistično pridobivanje neznanskih sredstev, da bi končno po vsem svetu prišli na oblast multikulturni marksistični globalisti. Hvala za novi stalinizem, ljuba Greta.
Lep pozdrav,
Frančiška buttolo
