Joj, prejoj, ukradli so piskača,
je pastirček nam čez noč izginil,
ga nekdo ukradel je, porinil
bogve kam, kot goljufiva kača.
Smo brez njega kakor uročeni,
naša opcija lahko gre k vragu,
kdo postavi novega na pragu
nam pastirčka na travi zeleni?
On edini nam zaščito nudi,
kakor amulet nam je iz brona,
smo nedotakljiva le z njim cona,
pridejo brez njega časi hudi.
Joj, prejoj, ukradli so piskača
izpred hiše nam pri belem dnevu,
toda v ihti, besu, silnem gnevu
našli na vso srečo smo žvižgača.
Če že v frulo piskati ne more,
žvižgati v neskončnost mu pustimo,
da le amulet nazaj dobimo,
da je konec strašne nočne more.
Ta je brez piščalke, vendar hvaljen
na pretege vse kot naš rešitelj,
je kot tople vode izumitelj,
važno da vodljiv je in razgaljen.
