Srečal sem zvečer ga na kolesu,
ta ni znane znamke bil blagovne,
iz rezervne vzet je nestrokovne,
bolj podoben lahkemu peresu.
Kolesar, ubožec kratkolasi,
prav tako ves kratkega pogleda,
se oziral je nazaj, če čreda
mu sledi, če prvi je na vasi.
Rekli so mu namreč, da sledilcev
bo imel za celo divizijo,
gledal je nazaj, če že drvijo,
koliko bilo naj bi naivcev.
Ne naivci, same zvezde bodo,
fantu so prišepnili v režiji,
snemal film boš o tiraniji,
ki jo rušil z lastno boš zablodo.
Novih boš obrazov v dirko spravil
ne za divizijo, za armado,
zgodba bo imela dolgo brado,
saj razumeš, kaj bi ti še pravil.
Kolesar boš, tisti z vlogo glavno,
ti boš spredaj, ti boš dirko vodil,
slednjič boš po lovorikah hodil,
prvo boš ime Dolenjske slavno.
Je pokimal, znamka da blagovna
rad bi bil zares in ne v rezervi,
kot pokvarjen golaž je v konzervi,
on da znamka vseh prav rad bo krovna.
Ženejo ga v klance, v serpentine
kot nekoč so psička šarplaninca,
dvokolesnik tokrat je mašinca,
s polno paro Ivek zre v višine.
Bo po tebi, to so zamolčali,
še etapa kdaj imenovana,
boš rezerva nam blagovna znana,
za tolažbo to ti bomo dali.
Saj ostal boš večni dvokolesnik,
si le sredstvo v dirki tej priročno,
za načrtovanje kratkoročno
pa te ni, ti večni boš le vmesnik.
Ker si iz blaga, si kot ustvarjen
za rezervo v dirki kolesarski,
položaj pa, vedi to, krmarski
drugim biciklistom bo podárjen.
Od krmila večno boš oddaljen
bolj kot je Dolenjska od Ljubljane,
lovorike so zato ti dane,
ker zdaj naš kolesnik si razgaljen.
