Ponovila je, sodelovala
da bo vedno, za sodelovanje
zmeraj je bila in svoje sanje
da bo še bolj vztrajno pestovala.
To je Sanja, saj ste uganili,
ponavadi v belem kot devica
Orleanska ali morska ptica,
da ob njej bi mnogi se stopili.
Je glasnik miru, je golobica,
ne, to niso bele Sanje sanje,
ona da je za povezovanje,
skoraj vsak dan sveža je novica.
Jo neštetokrat je ponovila,
da si mislil, škrtnila je plošča,
se okus je zdel postana gošča,
a predstavlja se kot dobra vila.
Kakšno namreč je sodelovanje?
S tem nikoli, še za živo glavo
z drugim ne in s tretjim sploh ni zdravo,
vsa poanta je izključevanje.
Čudi se potem ta bela Sanja,
da nikjer sodelavcev ni najti,
ki podprli njo bi vilo, kajti
ona je glasnica blagostanja.
Nismo dobro, kaže, razumeli,
kaj razume kot povezovanje.
Sama s sabo le sodelovanje,
smo naivni končno doumeli.
In če kdo morda se kdaj še vpraša:
Le čemu, zakaj zgolj sama s sabo?
Za besedno res ne gre zlorabo,
Sanja sebe komajda prenaša.
