Me poznate, Ermin sem seveda,
tu in tam sem včasih zrimal kakšno,
po pravilu vedno rimo takšno,
da odstopal nisem od pogleda.
Od pogleda vélikega brata,
ki mu vdano služim vse življenje,
pravzaprav njegovo sem stvarjenje,
vmes so le železna težka vrata.
Ermin Fritzl sem, saj dobro veste,
le oglejte se me, sem bojevnik,
manjka tukaj kakšen še pridevnik,
glejte, na pohod ki z mano greste.
Na pohod, poraz da proslavimo,
v bojih zmag krvavo namreč manjka,
na pohod gremó, da brez postanka
zafrustriranost tam prebolimo.
Sam se bojeval bom kar z besedo,
ta mi še kako sovražno teče,
se zastonj mi Fritzl pač ne reče,
vso razgalil bom človeško bedo.
V boju obračunal bom s sovragi,
gnev bom zlival svoj, se ve, na tiste,
ki odklanjajo karieriste,
jih razkrinkal, vsi da bodo nagi.
Fritzl sem, ime me tuje peče,
Ermin vas na Rommla vse spominja,
revež sem, ki večno se udinja,
ker iz lastne ven ne more ječe.
