Branko Tomažič, svetnik v Državnem svetu RS, predstavnik kmetov, je v izjavi o odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, s katero je sodišče razveljavilo Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave med drugim zapisal: »Z odpravo ZIOMVN trenutno ni nobenega pravnega akta, ki bi omogočal redno in učinkovito vsakoletno upravljanje z divjimi zvermi. Žal letos beležimo že veliko napadov, samo na Kočevskem preko petdeset. Odločba Ustavnega sodišča je zelo prizadela kmete in vidijo, da nimajo nobene pravne varnosti in smatrajo, da je družbi bolj pomembna zver, kot človek in njegova ustavna pravica, do dela, svobodnega gibanja in življenja na podeželju.«
Celotni izjavo državnega svetnika navajamo v nadaljevanju.
Spoštovani,
kot državni svetnik bi se rad odzval na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-194/19 z dne 9. 4. 2020 ter predvsem na pritrdilno ločeno mnenje predsednika Ustavnega sodišča dr. Rajka Kneza. V zadevi U-I-194/14 je Ustavno sodišče razveljavilo Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 43/19 in 58/20 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZIOMVN).
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-194/19 ZIOMVN razveljavilo zato, ker naj bi zakonodajalec (Državni zbor) s sprejetjem zakona prevzel funkcijo, ki je tipično izvršilne narave. Po besedah Ustavnega sodišča je z interventno zakonsko ureditvijo take narave na področju, ki je z obstoječo zakonsko ureditvijo pridržano odločanju izvršilne oblasti, hkrati tudi nedopustno preprečil sodni oblasti izvrševanje neodvisnega sodnega nadzora, ki bi ga v takih primerih morala imeti nad izvršilno oblastjo. S tem pa naj bi po mnenju Ustavnega sodišča preprečil tudi izvrševanje njene tipične oblastne funkcije imeti zadnjo besedo o tem, kaj je pravo v konkretnih posamičnih razmerjih.
Predsednik Ustavnega sodišča, dr. Rajko Knez, v svojem pritrdilnem ločenem mnenju poudarja, da je ZIOMVN povozil odločitev Upravnega sodišča, pri čemer naj bi zakonodajalec v njem prevladujoče uredil konkretna razmerja. V mnenju izpostavlja, da bi presoja konkretnih razmerij morala ostati pri Upravnem sodišču. Pri omenjenem bi rad opozoril, da Upravno sodišče pri presoji odlokov Vlade Republike Slovenije o odvzemu osebkov vrst bodisi medveda, bodisi volka, enostransko upošteva le mnenja nevladnih organizacij. Ob tem opozarjam, da člani teh organizacij ne živijo na podeželju in se ne ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, torej nimajo nobene realne predstave o razširjenosti divjih zveri, ki čedalje bolj usodno vplivajo na preživetje kmetijske dejavnosti. Zakonodajalec je zato s sprejemom ZIOMVN poskušal rešiti nastalo situacijo, ki je v praksi nevzdržna. Prav s tem namenom sem bil tudi sam pobudnik predloga novele ZIOMVN, ki bi podaljšala obdobje uporabe zakona. Z odpravo ZIOMVN trenutno ni nobenega pravnega akta, ki bi omogočal redno in učinkovito vsakoletno upravljanje z divjimi zvermi. Žal letos beležimo že veliko napadov, samo na Kočevskem preko petdeset. Odločba Ustavnega sodišča je zelo prizadela kmete in vidijo, da nimajo nobene pravne varnosti in smatrajo, da je družbi bolj pomembna zver, kot človek in njegova ustavna pravica, do dela, svobodnega gibanja in življenja na podeželju.
Dr. Rajko Knez v mnenju navaja tudi dognanja stroke, ki naj bi ugotovila, da odstrel volkov ne vpliva na višino škode, kar naj bi potrdile tudi tuje raziskave, pri čemer omenjena stroka priporoča, da se v prihodnje sredstva in napori vložijo v bolj učinkovita sredstva. Z navedenim se ne strinjam, saj se v praksi predvidena sredstva (npr. uporaba pašnih ograj, pastirski psov) niso izkazala za učinkovita, z večjim številom volkov in medvedov prihaja tudi do pogostejših in bolj intenzivnih škodnih dogodkov in konfliktov. Pri tem poudarjam, da se divje zveri zdaj širijo tudi na območja, kjer njihove prisotnosti ni bilo zaznati že več stoletij. Tudi prof Klemen Jerina v študiji opozarja, da je številčnost zveri prevelika in da jo je treba zmanjšati. Enako opozarja in zahteva Lovska zveza Slovenije, da se zmanjša populacija zveri in oboji zahtevajo aktivno upravljanje z zvermi, le tako lahko pride do sobivanja. Dr. Rajko Knez v svojem mnenju najprej poudari, da se Ustavno sodišče ni ukvarjalo s posameznimi pogoji ravnanja z zaščitenimi živalskimi vrstami, nato pa sam obravnava prav omenjeno tematiko. Pri tem ni nepristranski, saj se na nobenem mestu ne posveti argumentom ljudi, ki živijo na podeželju in jih zveri najbolj ogrožajo, temveč enostransko predstavi le stališča nevladnih organizacij, katerih člani ne živijo na prizadetih območjih in škode, ki jo zveri povzročajo, nikoli niso občutili. Prav tako na več mestih opozarja na pravice, ki jih je treba pri sprejemanju pravnih aktov na področju upravljanja z zvermi zagotoviti nevladnim organizacijam, pri tem pa ponovno spregleda ogroženost in stisko ljudi na podeželju.
Odločbe Ustavnega sodišča je seveda treba spoštovati, vendar menim, da se z vsebino obravnavane problematike, torej širitvijo življenjskega prostora divjih zveri ukvarjajo ljudje, ki ne živijo na prizadetih območjih in nimajo občutka za škodo, ki jo divje zveri redno povzročajo. Ponovno poudarjam, da je pri uravnavanju populacije divjih zveri učinkovito sredstvo le vsakoleten odstrel določenega števila osebkov, saj so se drugi milejši ukrepi v praksi izkazali kot neučinkoviti. Dokler ne pride do ponovnega učinkovitega upravljanja s populacijo divjih zveri, bo na podeželju vsako leto več ljudi opuščalo kmetijsko dejavnost, kar pa bodo na koncu kot posledico zmanjšane samooskrbe, ne kultivirane krajine občutili vsi prebivalci Republike Slovenije.
S spoštovanjem,
Državni svetnik
predstavnik kmetov
Branko Tomažič
