Slišati bilo je, stvar presneta,
slišalo se je kot škrgetanje,
je bilo res nenavadno stanje,
ko zaznali spet smo glas škrgeta.
Ja, škrgeta, ko zobe premika
njih lastnik, jih meče po čeljusti,
se zapleta in opleta z usti,
čudna to je, prav bizarna slika.
Je lastnik škrgeta slabe volje,
šel se namreč rusko je ruleto,
ali če povemo, strogo vzeto
škrgetalec naš se sam zakolje.
Škrgetal po rusko je v tujini,
sončil tam zobe in se dobrikal,
a potem doma se zgolj izmikal,
s škrgetanjem fant še danes hlini.
So vprašali ga, naj se izjasni,
kaj pri Rusih je v želodec metal,
s čim je pri gostiteljih opletal,
pa škrgeti so samo bolj glasni.
Tajna da pogovorov vsebina
biti sme, zaškrgetal je jezno,
in potem nadaljeval brezzvezno,
nič naj ne zanima nas tujina.
Ga dragó bo škrgetanje stalo,
rekli poznavalci so zadeve,
kakor mu je drágo, takšne reve
se početje bo pač preiskalo.
Skratka, da škrgeta se odvadi,
da preneha tole škrgetanje,
bo potrebno še preiskovanje,
škrgetalec pa se sam ovadi.
