Kar banalno se do konca sliši,
to pri njem docela je normalno,
skratka vse, kar je še kar ba-nalno,
njemu brez rezerve to pripiši.
Kar ba-nalno za lase se vleče,
kar privlečeno je za ušesa,
vredno je banalnega peresa,
kar ba-nalno na papir on zmeče.
Kakor lev razbojnik gleda srepo,
ga kompleksi dajajo banalni,
so razlogi zanje trivialni,
kar banalno vse počenja slepo.
Kar bo storil, vse je predvidljivo,
v dno ga duše namreč že poznajo,
kar bo rekel, nič na to ne dajo,
bitje namreč je prepodkupljivo.
Kar bo treba, delal bo nenehno,
iz kompleksa, majhen ker ostaja,
mu megalomanstvo ponagaja,
kar bo storil, vedno bo pritlehno.
Kaj nesrečnežu sploh preostane,
majhen je profil, kar bo na veke,
vsepovsod krog njega so prepreke,
kar bo jutri, so stvari že znane.
Kaj bo? Kar je bil in kar bo večno,
nepotrjen tipček zafrustriran,
gre nekako, dokler je podpiran,
in potem, kar bo, bo vse nesrečno.
