Je plovilo gori nad dolino,
nad Šaleško, čisto nad Velenjem,
prav začudena nad tem življenjem
v njem posadka gleda dol v globino.
Predmet ta leteči ni neznanka,
je doma z rdečega planeta,
marsovska posadka v njem ujeta,
reče se odpravi tudi stranka.
Tak pogovor naši so ujeli,
ko prestregli njih so govorjenje,
rdeče marsovsko pač žuborenje,
a prav dobro so ga razumeli.
Smo zeleni ali smo okoljski,
spraševali so se strički rdeči,
Mars planet je rdeč, kako postreči
stvar Zemljanom, kot primer kak šolski?
Z zgodovino raje ne, saj vejo
vsi za cirkus tisti “Mars napada”,
in kako zelena rasa vlada,
boljšo treba najti bo idejo.
Ah, v prihodnost zdaj se obrnimo,
tam nihče ni bil še, to bo bolje,
in ko naš načrt se spet zakolje,
brž nazaj v rdečo zgodovino.
Mars planet je rdeč in mi zeleni,
to pomembno je in naj ostane,
ko nagovorili bomo zbrane,
mi edini ali pač nobeni.
Ur devet nateza se posadka,
zgodovina ali pa prihodnost,
stvar zelena zdi se ji nerodnost,
to z okoljem ni ideja gladka.
Je posadka v zraku razdeljena,
nad dolino zarja že rdeča,
res je za Zemljane prava sreča,
da ta z Marsa reč ni prizemljena.
