Židane smo vsi pri vrhu volje,
reče nogometne šef ekipe,
druge še deli okrog dovtipe,
pravi, bi ne moglo biti bolje.
Avtogol smo resda si zabili,
z instrumenti golman ga zabil je,
so nasprotniki kričali divje,
a smo tekmo dobro spet zvozili.
Na evropsko bližnje tekmovanje,
zopet pošljemo zastopstvo žensko,
stanjšano pošteno, sakramensko,
kakor koli, saj bo zgolj igranje.
Na napakah se učimo redno,
vodja je ekipe še zahropel,
bil od tekanja je ves zasopel,
vtis dajal, da je v ekipi zgledno.
Kajpak, saj drugače ni mogoče,
jo drži pokonci navijaštvo,
znotraj pa podpira samopaštvo,
instrumenti tu so, da je vroče.
Kakšni instrumenti, ni ti jasno?
Navijaški vendar, se razume,
sproti odstranjujejo vse šume,
jih trobila preglasijo glasno.
