Daro nekaj let že raziskuje,
ve, kaj v luknjah vse je zakopano,
kaj in komu na skrivaj predano,
Jurčeta zdaj glasno razkrinkuje.
Ga razgalil Daro je docela,
vrtal namreč je globoko v luknjo,
našel v njej je Jurčetovo suknjo,
zgodba se je v hipu odvrtela.
Jurče da pobasal je petino,
je Petina zanj priimek pravi,
Daro nanj se zdaj odločno spravi,
ko razišče v luknji vso lastnino.
Jurče s Popovega polja tisti
da je, luknje vneto ki sanira,
kadar se nesnaga v njih nabira,
polnijo jo vedno eni isti.
Jurčetova namreč je naloga,
da na Popovem se polju laže
in oči iskalcem lukenj maže,
je Petinov Jurče, ki uboga.
Štiriindvajset ur na razpolago
Jurče je, da luknje zgolj sanira,
neprikrito v njih smeti pobira,
hrbet lasten daje za podlago.
Ni da ravno spravil bi petino
v lasten žep, drobiža je deležen,
a kot osel v grde posle vprežen,
izkoriščajo ga kot tepino.
Ne razumeš? Polnijo si žepe,
on pa hrbet zanje svoj nastavlja,
se Petinov Jurče izpostavlja,
slednjič on bo, ki ga najbolj tepe.
