Bil poslan je deček v trgovino,
sendvič da za malico si kupi,
a si pred blagajno ga olupi,
zdi se mu dejanje skrajno fino.
Se pohvali, da ga je olupil
in odžrl najprej, kjer je krajček,
trkal se po prsih, da je zmajček,
pa jo je potem pošteno skupil.
Krajček bil za fanta je usoden,
se tako ne dela v trgovini
in potem poštenost kislo hlini,
ker dogodek zanj je neugoden.
No, bodimo tolerantni malo,
težke so pri njem doma razmere,
nove se kopičijo ovire,
to je fanta po krivici stalo.
Vsak dan kdo doma ga kaj zamoči,
vsak dan kdo se posloviti mora,
dom za vse po vrsti je pokora,
kdo je kaj, nihče več tam ne loči.
Krajček je pojedel, to ni kraja,
sendviča še pol mu je ostalo,
bi lahko ubogim se ga dalo,
itak kruha nam preveč ostaja.
Fanta treba res je razumeti,
kaj pa je en krajček brez salame,
fant je lačen, si lahko pač vzame,
saj ni segal vendar po pašteti!
Sendvičev ne bo si več privoščil,
krajčkov trgal nič več za zabavo,
v večjo pošljejo ga zdaj nabavo,
dražji bo parket po novem loščil.
