Piše: Franc Mihič
Kaj praznujemo 27. aprila? Epopejo ali tragedijo naroda? Državni praznik naj bo tisto, kar nas povezuje in smo na to vsi ponosni. Dan upora to gotovo ni. Na letošnji proslavi praznika “upora” poslušam govor predsednice DZ RS, mag. Urške Klakočovnik Zupančič, ki v prazniku upora ne vidi problema, temveč le veličino, saj je Slovenija lahko le tako postala demokratična država.
Vzroki tragedije 2. svetovne vojne segajo v čase, ko se je celo Stalin l. 1939 čutil ogroženega od sosednih držav, nasprotnic socializma. Zato je 23. avgusta podpisal pakt s Hitlerjem. Skupaj sta okupirala države, kot sta se sprazumela. nazdnje sta napadla Poljsko. Njeni zaveznici, Francija in Anglija, sta nato Hitlerju napovedali vojno. Nobena zaveznica ni napovedala vojne SZ?! Stalin je bil še kolaborant Hitlerja, ki je 6. aprila 1941 napadel in okupiral Jugoslavijo, vse do 22. junija 1941, ko je Hitler napadel SZ. V tem času so komunisti morali še naprej sprejemati nemško okupacijo, saj jo je podpiral kolaborant Stalin, od katerega je bila KPS odvisna. Kateri jezik bi Slovenci govorili, če Hitler ne bi napadel SZ in bi bila Stalin in Hitler še naprej kolaboranta? V tem primeru bi se nemška okupacija Slovenije nadaljevala in bi govorili nemško. V Wikipediji berem: “Dan upora proti okupatorju je državni praznik 27. april, ko je bilo dan preje, 26. aprila, v Ljubljani dogovorjeno, da se ustanovi organizacija odpora (člani KPS so jo imenovali Proti imperialistična fronta), ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, 22. junija 1941, preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. KPS je z imenovanjem oganizacije odpora s PIF – Proti imperialistično fronto, pokazala, da so se slovenski komunisti in člani PIF Slovenije priključili boju Stalina in Hitlerja, zoper imperialistične države; Anglijo, Francijo, ZDA. Komunisti so imeli cilj, da oni zavladajo svetu in bo “raj na zemlji”. Vedeli so, da je ta cilj mogoče doseči edino v okviru svetovnega gibanja komunizma, ki ga je vodil Stalin, ki si je prizadeval, da bi pakt trajal čim dlje. Vedel je, da sta SZ in Nemčija, povezani s paktom, učinkovitejši pri širitvi njunih interesnih področij. Prav tako je vedel, da s časom SZ raste vojaška. Pričakoval je, da bo pakt trajal še dolgo. Ko je zvedel za nemški napad je bil v šoku. KPS se je zavedala, če hoče prevzeti oblast, mora premagati nasprotnike komunizma. To pa ji ne bi uspelo, če si Stalin, potem ko je bil prisiljen prestopiti na stran zaveznikov, ne bi izbral Jugoslavije za svojo interesno sfero, potrebno za širitev komunizma. Stalinu je to uspelo. saj je bil na koncu še vedno vpliven na strani zaveznikov. Brez interesa, vpliva oz. pomoči Stalina, ne bi bilo partizanskega upora oz. ne revolucije. Ne bi praznovali dneva upora oz. dan ustanovitve PIF, kot so jo komunisti imenovali in so tudi z njo podprli oba, Hitlerja in Stalina, kolaboranta, kar jih ni motilo. Jugoslavija ne bi postala enopartijska država, ki jo je vodil maršal Tito, predsednik ZKJ do njegove smrti. Da je Tito je prevzel oblast in jo obdržal vse do smrti je moralo umreti več kot 400.000 njegovih rojakov.« Berem v knjigi »Titova velika prevara«. Kako je 27. april lahko še državni praznik, ki je očitna laž in zavajanje ljudi, kjer se še naprej zelo enostransko predstavlja revolucijo in zgodovino, ki je za mnoge tragedija upora in naroda. Ali so tisti, ki se legalno zoperstavijo revolucionarnemu nasilju, res kar izdajalci naroda, ko se jih brez dokazov lahko osumi, da so potencialni izdajalci naroda ter se jih preventivno likvidira? Pa še vse brez mandata! Mar ni to zločin, kot to pojmuje Matevž Krivic, bivši ustavni sodnik. Ali sta bila upor oz. spopad z nemškim okupatorjem, ki je bil velesila in revolucija oz. državljanska vojna, z ogromnimi žrtvami, res smoterna in nujna? Okupator je utrpel 7.800 žrtev. Zaradi upora proti ukupatorju in zaradi revolucije pa je umrlo 100.000 prebivalcev. Slovenija je tretja na svetu po izgubi prebivalstva! Ima 6,5-odstotno populacijsko izgubo. Ljubljanska pokrajina je izgubila celo 9,5 odstotka prebivalstva. Zgodovinar dr. Martin Premk, poslanec gibanja Svoboda, pa zatrjuje, da pakt Hitler – Stalin nima posebnega pomena, saj je že več držav sklenilo pakt s Hitlerjem, npr. Vatikan in Kraljevina Jugoslavija, pa se o njih nič ne govori? Dr. Premk, ali je bil pakt Hitler – Stalin res enako nevaren, kot pakt Nemčije z Vatikanom? Mar ni bila kolaboracija Hitlerja s Stalinom, dveh vojaških velesil, najnevarneša človeštvu? Nihče nima mandata ljudstva, da lahko zahteva boj in zmago, ne glede na število žrtev naroda. Tako pozivajo v boj samo diktatorji s figo v žepu, ki poskrbijo zaklonišče samo zase! Latinski pregovor pravi: «Modrost je pogosto podobna plašnosti, junaštvo pa nerazsodnosti.« Mahatma Gandi pravi: »Svoboda nima nobenega smisla, če ne zajema tudi svobode do zmote.«
