Zvon ko zazvoni, mož vidno trzne
in kot riba se zaplete v mrežo,
star ribak, ima ki svojo težo,
riba, Fisch je, v hipu ki zamrzne.
Zvon ko zazvoni, kot spolzka riba,
nemško Fisch, angleško fish se maje,
pobesnel bi tisti hip najrajre,
zvon ko zazvoni, je njega hiba.
Zvon ko zazvoni, odpira usta,
zdrzne se, saj prepoznal je grehe
svoje, zanj ni lajšanja, utehe,
usta mož odpira, kot da hrusta.
Zvon ko zazvoni, bi v hipu tožil,
okrivíl bi krivce govorjenja,
ni resnice moč mu več zvonjenja
poslušáti, vso bi razoróžil.
Zvon ko zazvoni, kot brat med brati,
se zave, barabske da rabote
spet prišle na dan so, iste note
zopet zvonko moral bo ubrati.
