Zadnjič sem ga videl, tega cofa,
manjkal mu je le še cof na kapi,
pa bi bil kot afriški okapi,
italijanskega ko sreča grofa.
Kakšne klanfe pa pripoveduješ?
Ne razumeš? Cesar Abesinje,
Mussolini, etiopske svinje,
le asociiiram, se huduješ?
Cof, ki srečal sem ga, me spominjal
je na tisto laško pač poglavje,
abesinsko kratkotrajno slavje,
ta se namreč takim je udinjal.
Dvorni norček pa Selassie Haile,
norčeval se je, kot se je Duce,
najbolj sam iz svoje gladke in buče,
vsega ne povem, ni časa zdajle.
In tako iz vsega se norčuje,
kar ni vredno, kar mu ne koristi,
bril iz tega norca do obisti
bi naš cof, pri tem v oblakih pluje.
Norca bril iz spolne je zlorabe,
češ saj to je vendar vse naravno,
mislil si, zaslombo najdem pravno,
saj sem cof in one so le babe.
Temu cofastemu se sadizmu
prav zato pozdravček tak prilega,
ki dotakne se možička vsega:
“Halo, Cof, in vedno stop fašizmu!”
