Poker so igrali štirje asi,
pa ni šla od rok nikakor igra,
vsak od njih rad zaigral bi tigra,
vleklo se je, šlo vse prepočasi.
Prvi as bil v levem je rokavu,
skrit prežal na igro je v levici,
drugi čutil se, da po krivici
ni šef ladje, ampak kol na splavu.
Tretji, ki nekoč igral aduta
v igri je, potem pa vse uničil,
rad bi zopet nekaj pleteničil,
poza klovnovska in še naduta.
Je četrti se pod srajco vtaknil,
tjakaj ga šivilja je prišila,
kršila šiviljstva vsa pravila,
da lahko bi as se kam premaknil.
Štirje asi, a vse brez učinka,
poker vodi pač četverka druga,
asov združba le nemočno žuga,
klovnovska jih druži rdeča šminka.
Ni med njimi namreč najti asa,
ki lahko kak poker bi sestavil,
kar se, glej, pikzigmar je prijavil,
da za vodenje ni žal mu časa.
Gremo v igro, naj pikzigmar vodi,
štirje asi v en glas so planili,
saj potem, ko vsi so se zašili,
bo najbolje, da kdo drug zablodi.
Tehnična rešitev z novim vodjem
je za klovnovsko četverko tista,
ki je pravšnja za iluzionista
s trajno v levo skrivljenim orodjem.
