Cefurin butalski je razbojnik.
Ne, bedak, saj je Cefizelj tisto.
Molči vendar, to je eno isto,
Cefurin Cefizljev je pač dvojnik.
Dobro, kaj zdaj s tem je Cefurinom?
Žogobrc je, saj to ti je znano,
v svetu fuzbala ime iskano,
med Madridom, Riom in Berlinom.
Nogometna vlada histerija,
Cefurin kjer z žogo se prikaže,
stadiona slika res ne laže,
fuzbala je to epidemija.
Cefurin za to zna posrbeti,
da ne boš ob žogi ravnodušen,
tudi če nad njo nisi navdušen,
boš pripravljen zanjo še umreti.
V hipu nogometne se nalezeš,
navijaške mrzlice, vročine,
najmanj tedne tri te stvar ne mine,
ves prekužen ven potem prilezeš.
Cefurina je zasluga glavna,
da tako je fuzbal popularen,
transkontinentalen in udaren
in njegova brca zdaj preslavna.
Žogobrc je Cefurin priznani,
brca sicer fant le pred ekranom,
na tribuni pod velikim planom,
ko zares gre, se drži ob strani.
Pravijo, da zadnji čas maskira
raje se, ker publika ga išče,
da postavijo ga na igrišče
in potem se javno ga nogira.
To je, pravijo, zdaj garancija,
da v Butalah delal kariero
bo lahko po brci, v novo ero
šla butalska z njim demokracija.
Nak, sem sam Butalec, a ti rečem,
saj sem butast, prav za fuzbalerja,
toda Cefurina, fant, bleferja
ne izvolim, več se ne opečem.
