Naša država in delno tudi družba nasploh je postala trdosrčna in brezskrbna za ljudi, ki komaj preživijo. O tem govorijo statistike, da je na robu preživetja iz leta v leto več ljudi.
Za to so dokaz tudi ljudje z majhnimi penzijami. Kot duhovnik jih zelo veliko poznam. Tudi te dni mi ljudje pišejo svoje stiske na to temo. Med temi je tudi moja mati, ki živi nekje na Štajerskem (ne bom napisal kje, da še ona ne bo deležna kakšnega linča). Rodila nas je šest otrok, po možu je dobila penzijo (on je delal kot vratar in bil invalidsko upokojen), ki znaša borih 400 evrov z vsemi dodatki.
Hvala Bogu, da ji pomagamo, da lahko kolikor toliko normalno živi. Mnogi so še na slabšem. Naši državi ne bi smelo biti težko, da zanje nameni več denarja. To je vedno znova obljubljal minister Erjavec, pa se ni skoraj nič spremenilo. Če se bo tudi to začelo uresničevati, potem bomo vsi čutili, da nam je država blizu in jo bomo podpirali, tako pa nas je zelo veliko, ki jo kritiziramo in je ne maramo.
Zahvaljujem se stotinam Slovencem in Slovenkam, ki ste me podprli v moji prvi izjavi, ki je dvignila veliko prahu. Tudi politiki in duhovniki. Pošljite vaš glas podpore tudi na družbena omrežja, da se sliši tudi tam. Vaša podpora meni pomeni, da nas je veliko v tej državi, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja. Kot duhovnik se opravičujem, da sem s prejšnjim člankom z grdimi besedami koga žalil in pozival k neplačevanju davkov. To dvoje preklicujem kot sem storil že v tv medijih. Želel sem biti dobronameren, pa me je jeza podžgala v neprimerno izrazoslovje.
Opravičujem se tudi, ker sem s svojo pisano besedo povzročil precejšnje kritiziranje in očitke na račun katoliške Cerkve, česar smo pogosto priče in ki ni vedno upravičeno, ker kritiki preveč posplošujejo. Tudi ob izjavah nadškofa Rodeta svoj čas je bilo podobno.
Aleksander Osojnik, župnik v Grahovem
