Rekli so, da bomo druga Švica,
smo takoj verjeli na besedo,
radi pozabili lastno bedo,
v Švici zdaj imamo le še strica.
Ptička smo imeli dolgo v zraku,
se nad Adrijo je spuščal, dvigal,
z repom klavrno vse bolj je migal,
slednjič se izgubil ptič je v mraku.
Odkar ptička končno smo prodali
in ta na prostosti je poginil,
človek je vesel, le kaj bi hlinil,
saj res druga Švica smo postali.
Ko v nebo dandanes pogleduješ
sami švicarski na njem so ptiči,
človek zadovoljen je pri priči,
Švica smo, da se po nas zgleduješ.
Švicarske letijo ptice redno,
so jeklene, trdne, zanesljive,
ne kot prejšnje ptičke izmuzljive,
je bilo postati Švica vredno.
