Na 1. stopnji:
Kriv si, ključe v avtu si pozabil,
ti ga mimo je idoči rešil,
ki v četrti z njim tako je spešil,
kot da sam bi sebe fant ugrabil.
Kriv si, ker lahko bi še preprečil
to nesrečo, nisi storil tega,
avto bil v območju je dosega,
ko za njim si tekel, cesto prečil.
Kriv si, avto ker ni bil brezhiben,
se poškodoval voznik je vidno,
deloval potuhnjeno, perfidno
si, da je voznik ostal negiben.
Kriv si že, ker z avtom se bohotiš,
oni pa vso pot je prepešačil,
poleg tega nisi mu označil
v avtu vseh napak, kaj se togotiš?
Kriv si, ker narobe si parkiral,
da tvoj avto on ti je umaknil,
kriv si, ker si ključe vanj prej vtaknil,
on pa revež stežka je zaviral.
Kriv si, avto tvoj ker ne zavira
na ovinku, tehnična napaka,
kriv si, prav tako oseba vsaka,
ki od tod je in ki ne migrira.
Na 2. stopnji:
Dvakrat kriv lastnik avtomobila
je zato, ker ni na avto pazil,
škarpo je zmikavt potem oplazil,
in bankina vsa se je razbila.
Tretjič pa se kazen še izreče,
ker ravnal voznik je malomarno,
štoparja pobral ni solidarno,
češ naj fant kar po gozdovih teče.
Še četrta kazen, ta dosmrtna,
bo voznika avta doletela,
dva v njegov sta avto priletela,
dvojna so razbita vrata vrtna.
In še globa pade na lastnika,
ker narobe avto je parkiral,
pa četudi tat je repetiral
ter preluknjal gumo in sodnika.
