11.2 C
Ljubljana
petek, 26 aprila, 2024

Zasebno zdravstvo v Sloveniji

Piše: Vida Kocjan

Za razjasnitev pojmov o zasebnem zdravstvu je treba najprej pojasniti, kaj je zasebno in kaj javno zdravstvo, kdo so zasebniki v zdravstvu in kdo zasebniki s pridobljeno koncesijo.

Kaj je zasebno zdravstvo?

Odgovor na vprašanje, kaj je zasebno in kaj javno zdravstvo, je zelo preprost. Zasebno zdravstvo je tisto, ko gremo k zdravniku zasebniku, ki nima pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in storitev plačamo iz svojega žepa. Tako dela večina zasebnih zobozdravnikov, lepotnih kirurgov, nekateri dermatologi in nekateri drugi zdravniki specialisti.

Razlika med zasebnim in javnim

Javno zdravstvo pa je zdravstvo, ki je plačano iz ZZZS, izvajajo ga tako javni zavodi, kot so bolnišnice in ambulante, kot zasebni zdravniki in zasebne bolnišnice, ki imajo z ZZZS sklenjeno pogodbo za plačilo storitev. Slednje imenujemo koncesionarji.

Koncesija je namreč dovoljenje za izvajanje določene zdravstvene storitve, pri čemer morajo zdravniki izpolnjevati natančno določene pogoje, kot so ustreznost prostorov, kadra in opreme. Koncesijo posameznikom podeli država, storitve za opravljeno delo plačuje ZZZS. Pri koncesionarjih pogosto zmotno razlagajo, da mora uporabnik sam plačati storitve. Vendar to ne drži. Te storitve posameznik plača samo pri zasebniku, ki nima koncesije, oziroma tamtam, kjer kartica zdravstvenega zavarovanja ne pride v poštev. Tudi cene storitev v zasebnem zdravstvu posamezniki oblikujejo samostojno. To je torej zasebno zdravstvo, kar je lahko razumeti.

Zasebniki koncesionarji del javne zdravstvene mreže

Drugo so zasebniki koncesionarji. Ti delujejo tudi v okviru javnega zdravstva. Zasebni zdravniki, ki jim je država podelila koncesijo, so del javne zdravstvene mreže, v okviru katere strokovne storitve opravljajo popolnoma enako kot tisti, ki so zaposleni v zdravstvenih domovih. Koncesionar je v okviru javne mreže dolžan izvajati dežurstva in podobno. Njihovo delo nadzoruje ZZZS, ki jim tudi določa cene za posamezno opravljeno storitev in jih potem plačuje. V tem je bistvena razlika med zasebniki v okviru zasebnega zdravstva, ki delujejo prosto na trgu (tako tudi oblikujejo cene), in zasebniki koncesionarji, ki delujejo v okviru javnega zdravstva in so tudi del javne zdravstvene mreže.

V zasebnem zdravstvu stroški v pristojnosti nosilca

Razlika je tudi v tem, kdo plačuje stroške opreme, prostora in kadra. Zasebniki, tako tisti brez koncesije (zasebniki) kot tisti s pridobljeno koncesijo, za vso potrebno opremo odgovarjajo sami. Tega na primer v javnem zdravstvu, kot so javni zdravstveni domovi in bolnišnice, ni. V tem primeru za to poskrbi ustanovitelj, bodisi država (za bolnišnice) ali občina (za zdravstvene domove). Zasebni zdravniki ne glede na to, ali imajo koncesijo ali ne, pa morajo za izvajanje svoje dejavnosti vložiti svoj denar, da omogočajo kakovostno zdravstveno varstvo. V tem je torej bistvena razlika.

Razlika je tudi v tem, da zasebni zdravniki koncesionarji in zasebne bolnišnice s koncesijo sami odločajo o nabavi osnovnih sredstev in ostalih pripomočkov. Pri tem so zelo pozorni tako na kakovost kot cene in dobavitelje. Bolnik pri tem nikakor ni oškodovan. V javnem zdravstvu pa se ves davkoplačevalski denar za ta namen zbira na enem mestu, v ZZZS, in se v ta namen porablja samo v javnih zavodih.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine