0.8 C
Ljubljana
petek, 3 decembra, 2021

Urejena občina, ki si želi več prebivalcev

Piše: Petra Janša

Jesensko vreme je kot nalašč za okusno bučno juho, ki ji lahko dodamo žlico praženih bučnih semen in nekaj kapljic pravega bučnega olja, lahko štajersko-prekmurskega iz znane oljarne Jeruzalem SAT iz Središča ob Dravi, oljarne s tradicijo.

Nedavno sva s fotografinjo obiskali občino Središče ob Dravi s 1919 prebivalci, ki leži med griči Slovenskih goric in reko Dravo na meji s Hrvaško. Do leta 2006 je bilo pet naselij današnje občine, to so Godeninci, Grabe, Obrež, Središče ob Dravi in Šalovci, del občine Ormož. Prebivalci Središča ob Dravi, ki se prvič omenja že leta 1255, so, kot kažejo uradni statistični podatki, med najbolj delovnimi Slovenci, saj jih je med osebami, starimi od 15 do 64 let, kar 71 odstotkov zaposlenih ali samozaposlenih, če upoštevamo, da je tu slovensko povprečje 66 odstotkov. Zaslužijo pa okoli tri odstotke manj (1.845 evrov bruto) kot je slovensko povprečje (1900 evrov bruto). Zaradi velikih stroškov varovanja schengenske meje so bili med glavnimi pobudniki 18 občin, ki mejijo s Hrvaško (od Lendave do Pirana), za dodatna sredstva države. Kot pravi župan Središča ob Dravi Jurij Borko (SDS), dobro sodelujejo v krogu treh občin na različnih področjih: Sveti Tomaž, Ormož in njihova občina Središče ob Dravi. Na različnih področjih dobro sodelujejo tudi s sosednjo hrvaško občino Nedelišče. Najmočnejše podjetje na kmetijsko-živilskem področju je Jeruzalem SAT, ki ima sedež v Ormožu, v Središču pa ima oljarno, sušilnico, krmilnico … Prav tako je septembra 2018 podjetje Ahac je v Središču ob Dravi odprlo novo regalno skladišče in posodobljeno proizvodnjo vložnin Droga.

V občini so uredili tudi komunalno razsvetljavo. (foto: Veronika Savnik)

O prvi finančni perspektivi

Občina Središče ob Dravi je leta 2006 nastala z izločitvijo iz občine Ormož. Kot nam razloži župan, v nekdanji skupni občini ni bilo posluha za prepotrebne investicije in razvoj, zato so se prebivalci takrat na referendumu odločili, da gredo svojo pot. Imeli so prav. Župan nam pove, da je njihova občina v obdobju med letoma 2007 in 2015 na podlagi projektov in uspešnosti na razpisih za evropska in državna sredstva pridobila kar 10 milijonov evrov in pol, temu pa so dodali 5 milijonov evrov lastnih sredstev. V prvi finančni perspektivi 2006–2013, kot jo je poimenoval župan Borko, jim je, kot sam pravi, uspelo izvesti ključne infrastrukturne in druge projekte, kot so obnova osnovne šole, vrtca, kulturne dvorane, vodovoda, kanalizacije in čistilne naprave. Obnovili so ceste, trgovino, napeljali optično omrežje, obnova in še bi lahko naštevali.

V oljarni Jeruzalem SAT v Središču ob Dravi, oljarni s tradicijo, lahko izdelke ne le kupite, ampak jih tudi poskusite. (foto: Veronika Savnik)

Želijo si investitorje

»Ključni problem v demografsko ogroženi občini ob državni meji z Republiko Hrvaško pa je upadanje števila prebivalstva in odhajanje mladih,« pripoveduje župan in doda, da je njihovo prebivalstvo starejša populacija. Jedro težave je upadanje števila delovnih mest na tem območju že od leta 2000. A župan pravi, da so se v občini tudi na gospodarskem področju zelo trudili, da so vzpostavili poslovno cono, prijavljali so se na razpise za gospodarstvo in kmetijstvo, vendar neugodna lega in slaba cestna povezava do leta 2020 nista privabili investitorjev. Borko poudari, da je razvoj regij v Sloveniji zelo neenakomeren, razlike se še povečujejo. »Zakon o skladnem regionalnem razvoju se ne izvaja ali le delno,« pravi župan.

O drugi finančni perspektivi

»Tudi v drugi finančni perspektivi smo s partnerji, se pravi s sosednjimi občinami, pa tudi z lastnimi projekti pridobili več nepovratnih sredstev in uspešno vodimo projekte,« nadaljuje župan in omeni vodovod, energetske sanacije objektov ter projekte LAS (Lokalna akcijska skupina). Naloga LAS je, da prek projektov udejanja povezave med ukrepi za razvoj podeželja in s tem vpliva na celostni in trajnostni razvoj podeželja. To so sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. »Čakamo še na odobritev sredstev za komunalno opremo v poslovni coni, saj imamo prve vlagatelje in s tem tudi nova delovna mesta,« nam pove župan Središča ob Dravi.

Idej v povezavi z reko Dravo je veliko. 40 odstotkov občine je pod Naturo 2000. Zaradi narave, ki je tu edinstvena, so možnosti v turizmu neomejene. (foto: Občina Središče ob Dravi)

Bistveni premiki pod Janševo vlado

»Bistvene premike pa v občinah konkretno občutimo pod to vlado, se pravi pod vlado Janeza Janše, saj smo za leta 2020, 2021 in 2023 prejeli večjo glavarino, za občine ob meji, imamo namreč 18 km meje s Hrvaško, pa smo prejeli dodatna sredstva za infrastrukturo. Več denarja ob vseh obveznostih pomeni predvsem več denarja za investicije. Tako smo leta 2020 dobili 100.000 evrov dodatnih sredstev, letos 50.00 evrov – denar smo namenili za ceste in razsvetljavo.« Kot je dejal Borak, je ta vlada naredila pomemben korak naprej pri odobritvi projektov 2. finančne perspektive (2014–2020), saj so ti projekti in odobritve do leta 2020 razen redkih izjem dejansko stali. Tako so novi projekti na področju kanalizacije in čistilnih naprav, vodovodov, poslovnih con, kolesarskih poti, energetskih sanacij … »Ključen problem, s katerim se ob velikih vložkih v infrastrukturo in dobre bivalne pogoje ukvarjamo, je, kako ustaviti neprestano upadanje števila prebivalstva in obrniti demografsko sliko. Ključ rešitve je gotovo v novih delovnih mestih z dodano vrednostjo, ki bi v naši občini zadržala mlade, ob tem pa v ugodnih razmerah spodbudila tudi vračanje in priseljevanje. V ta namen občina konkretno usmerja projekte v gospodarstvo, kmetijstvo in turizem,« izpostavi župan in našteje projekte, kot so Poslovna cona Lipje, Destinacija Jeruzalem, Krajinski park ob reki Dravi, načrtovani Center narave, Projekt Drava Natura 2000 – reka za prihodnost, Dravske kolesarske poti, prenočitvene kapacitete.

Pomembna je cestna povezava

»Izrednega pomena je cestna povezava, posebej dolgoletna graditev hitre ceste Ormož–Ptuj, ki je v zadnjih letih popolnoma zastala, zdaj pa so aktivnosti znova stekle in v začetku leta 2022 je realno pričakovati začetek graditve odseka Ormož–Markovci,« pravi Borko, ki upa tudi na hitrejšo umestitev manjkajoče trase Markovci–Ptuj, kar bi po njegovem mnenju pomenilo rešitev za celoten odsek. »Tudi od nove finančne perspektive 2020–2027 pričakujemo pridobitev novih projektov na različnih področjih, zato že pripravljamo tehnično dokumentacijo. Pričakujemo pa, da bo vlada pridobila dober operativni program, ki bo predvsem Vzhodni kohezijski regiji prinesel večji del evropskega in državnega denarja,« nam v pogovoru zaupa župan Jurij Borko ter doda, da ob dobrem delu sedanje vlade pričakujejo, da se bodo konkretneje izvajali postopki debirokratizacije.

Potrebna debirokratizacija

»Nekateri postopki so bistveno predolgi in zahtevni, na mnogih mestih pa naletimo na ‘prave birokrate’, katerih cilj očitno ni hitro reševanje postopkov. Zgodi se celo, da nam naložijo postopke, ki nimajo podlag v zakonih in uredbah. To so predvsem občinski prostorski načrti (OPN), različna soglasja, projektni pogoji in smernice. Taki postopki vsekakor zavirajo in omejujejo razvoj in pridobivanje nepovratnih sredstev. Občani ob tem težko razumejo, da ključni problem ni v občinah, ampak na državni ravni,« nam razloži župan Središča ob Dravi Jurij Borko, ki kljub številnim razvojnim in birokratskim oviram ostaja optimist. »V petnajstih letih delovanja naše občine smo dokazali, da znamo in zmoremo slediti željam in potrebam naših občanov in občank, tudi razvojnemu potencialu, ki ga lahko nadomestimo z vztrajnim in s trdnim delom, vsekakor pa pričakujemo odzivnost in pomoč države.«

Zadnje novice

Sorodne vsebine