1.2 C
Ljubljana
nedelja, 29 januarja, 2023

Skrb za gozdove: Priznanja ZGS za skrbno delo z gozdom

Piše: Maruša Opeka

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je 16. decembra 2022 že štiriindvajsetič izbral najbolj skrbne lastnike gozdov po posameznih območnih enotah (OE) ZGS. Priznanja so podelili na slovesnosti v Radljah ob Dravi, kjer je oktobra 2022 vrata odprl tudi mednarodni Center sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.

Občina Radlje ob Dravi, ki ima bogato dediščino trajnostnega in večnamenskega upravljanja z gozdovi in je pobudnica ustanovitve Centra sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, želi pokazati, kako zelo različna področja upravljanja z gozdom lahko sledijo konceptu trajnostnega in sonaravnega razvoja.

Podpora gozdarstvu

Podporo razvoju panoge naj bi ponudil tudi nov strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023–2027, ki obljublja podporo sanacijam v naravnih ujmah poškodovanih gozdov, naložbam urejanja gozdne infrastrukture, predindustrijske predelave lesa, usposabljanja lastnikov gozdov in ustanavljanju skupin proizvajalcev ter spodbude v nakupe mehanizacije in opreme za delo v gozdu. Kot dodajajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bodo tem ukrepom dodane še naložbe v ustanovitev in razvoj gozdnega drevesničarstva, ohranjanje in vzdrževanje pasišč za prostoživeče rastlinojede ter usposabljanje gozdarskih svetovalcev.

Za uresničevanje trajnostnega, sonaravnega ter večnamenskega gospodarjenja z gozdovi in gozdnim prostorom sta bila v Republiki Sloveniji sprejeta zakon o gozdovih (1993) in program razvoja gozdov (1996). Program je leta 2007 nadomestila Resolucija o nacionalnem gozdnem programu. Resolucija določa vključevanje različnih deležnikov, za varstvo biotske raznovrstnosti in celostno upravljanje z gozdovi pa je zadolžen ZGS. Zavod za štirinajst gozdnogospodarskih območij in za več kot 200 gozdnogospodarskih enot pripravlja gozdnogospodarske načrte, s katerimi se usmerjajo razvoj gozdov, ekosistemske, socialne in proizvodne funkcije gozdov ter usklajujejo živalske komponente oziroma varstvo narave.

Najskrbnejši lastniki

Ne smemo pozabiti, da je gozd pomemben tudi z vidika obstoja številnih slovenski kmetij in najpomembnejši člen gozdno-lesne verige. Lastniki gozdov so s svojo skrbnostjo, prizadevnostjo in povezanostjo z naravo pomemben dejavnik, zaradi katerega se lahko naša država pohvali kot ena najbolj gozdnatih držav v Evropi, z zavidljivo raznolikostjo rastlinskih in živalskih vrst. Vsako leto najzaslužnejše lastnike s priznanji za skrbno delo z gozdom nagradi ZGS. Akciji promocije skrbnega gospodarjenja z gozdom se pridružujeta tudi Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Štirinajst priznanj pripada lastnikom gozdov, ki so se izkazali z zglednim gospodarjenjem, s tesno povezanostjo z gozdom in spoštovanjem njegove večnamenske vloge, strokovno izvedbo del v gozdu, prizadevanji za varno delo, skrbjo za ustrezno varovalno opremo in za stalno usposabljanje na področju gozdarstva. V letu 2022 so priznanja dobili: Agrarna skupnost Dol-Otlica (OE Tolmin); Miha Pretnar (OE Bled); Klemen Kavkar (OE Kranj); Otokar Pogačnik (OE Ljubljana); Janez Meden (OE Postojna); Ivan Kraševec (OE Kočevje); Janko Papež (OE Novo mesto); Kartuzija Pleterje (OE Brežice); Peter Ločnikar (OE Celje); Aleksander Ošep (OE Nazarje); Ivan Praznik (OE Slovenj Gradec); Boris Karlo (posthumno) (OE Maribor); Luka Gjerek (OE Murska Sobota) in Agrarna skupnost Mrše (OE Sežana).

Gospodarjenje pred izzivi

Kot je na prireditvi, ki so se je med drugimi udeležili župan občine Radlje ob Dravi mag. Alan Bukovnik, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren in generalni direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Robert Režonja, poudaril direktor ZGS Gregor Danev, so bili v zadnjem letu vsi tisti, ki skrbijo za slovenske gozdove, postavljeni pred velike izzive, saj posledice podnebnih sprememb vse bolj narekujejo tudi gospodarjenje z gozdovi. Po mnenju direktorja ZGS se bo treba na spremenjene razmere odzvati predvsem s sodelovanjem med lastniki gozdov in javno gozdarsko službo. »Pri tem pa nam bo pomagala kombinacija tradicionalnih izkušenj in modernih digitalnih orodij. Prav ta obetajo optimizacijo in olajšanje birokratskih opravil, ki nam pogosto jemljejo čas za ’tisto pravo’ delo z gozdom in v gozdu,« je prepričan. Spomnimo. Še pred nekaj leti so slovenske gozdove prizadeli žledolom, vetrolomi in prenamnožitve podlubnikov, v letu 2022 pa so velike gozdne površine opustošili gozdni požari. Ravno pred mesecem dni pa je stekla akcija ZGS, v okviru katere je okrog 150 prostovoljcev na območju pogorelega gozda nad Mirnom posejalo 100 kilogramov semen toploljubnih listavcev, ki so primerna za setev na Krasu. Semena so posejali na približno 12 hektarjih uničenega gozda na območju mirenskih borov. S setvijo semen primernih drevesnih vrst želijo v OE ZGS Sežana prehiteti razrast ruja, robide, srobotov in drugih vrst ter s tem pospešiti razvoj gozda. Veliko nevarnost predstavljajo tudi invazivne tujerodne vrste, na primer pajesen, ki v našem okolju še nimajo naravnih sovražnikov in drugih dejavnikov, ki bi omejevali njihovo čezmerno razrast. Z vnosom avtohtonih vrst se ta možnost precej zmanjša. Sicer pa naj bi bila večina sanacijskih del na pogorelem Krasu izvedena v letih 2023 in 2024; njihova vrednost je ocenjena na več kot 24 milijonov evrov.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine