Piše: Lucija Kavčič
O tem, kako veliko pozornost pri oblikovanju in razpisovanju študijskih programov posveča zasebna univerza Alma Mater Europaea kakovosti, zaposlitvenim možnostim in racionalizaciji, o decentralizaciji visokega šolstva, umetni inteligenci in še marsičem smo se pogovarjali s predsednikom zasebne univerze Alma Mater Europaea – ECM prof. dr. Ludvikom Toplakom.
DEMOKRACIJA: Kakšen je pomen univerze Alma Mater sredi slovenskih visokošolskih zasebnih ustanov?
TOPLAK: Alma Mater je bila ustanovljena iz potreb, predvsem v letih po gospodarski krizi leta 2008/2009. V Pomurju na primer je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih prek 17 tisoč mladih ljudi brez možnosti za izobraževanje. Zato smo v Murski Soboti ustanovili Visoko šolo za zdravstveno nego in fizioterapijo, da bi vsaj mladim ljudem omogočili spodobno službo, status in perspektivo. In seveda v pričakovanju, da bo ministrstvo dalo koncesijo. Prijavilo se je štiristo kandidatov, ministrstvo pa ni dalo koncesije. Moralno smo bili obvezani začeti študij in smo vpisali prvih sto študentov samoplačnikov ter s tem vzdržali prvo leto. Potreba in interes sta se povečala. Predvsem na področju zdravstvenih poklicev so prihajali študenti iz vse Slovenije, največ iz sosednjega Podravja. Zato smo kmalu zatem odprli oddelek tudi v Mariboru. Kasneje se je pokazala potreba tudi za druge programe in po vsej Sloveniji; tako predvsem za fizioterapijo na Obali na Primorskem in smo odprli oddelek v Kopru. Mnogo študentov iz Ljubljane je študiralo v Kopru ali v Mariboru in smo, da približamo študij študentom, odprli oddelek v Ljubljani. V zadnjem letu smo študentom iz Savinjske regije omogočili študij v realnem domačem okolju in odprli oddelek v Celju. Poanta pa je v tem, da na neki način decentraliziramo tisti del visokega šolstva, ki je vezan predvsem na realno okolje. To so predvsem tako imenovani visokošolski strokovni programi, kot so socialna gerontologija, menedžment in informacijske tehnologije, ki v realnem okolju pospešujejo razvojno in raziskovalno delo. Predvsem pa študenti lahko opravljajo strokovno prakso v gospodarstvu ali v negospodarstvu. In še − Alma Mater Europaea dela sredi slovenskih visokih šol, ne samo zasebnih ustanov. Ne ločimo zasebno in javno, vsi izpolnjujemo enake pogoje glede študijskega programa, standardov, študentov, učiteljev in infrastrukture ter predvsem glede kakovosti.
DEMOKRACIJA: Koliko je bilo diplomantov v vseh teh letih? Kje vse se lahko vaši diplomati zaposlijo?
TOPLAK: Doslej je diplomiralo 1500 študentov, največ s področja zdravstvenih poklicev: nega, fizioterapija in socialni poklici. Socialna gerontologija pa je poseben program za starejše. Danes je na naši univerzi približno 2000 študentov. Do danes so vsi diplomanti dobili zaposlitev, praviloma mnogi še pred diplomo. V Sloveniji se jih je po našem védenju zaposlilo več kot 1300, približno 200 v Avstriji in približno 200 v Italiji.
DEMOKRACIJA: Kakšni so glavni poudarki vaše univerze? Zakaj mora država pri razpisih za nove študijske smeri vprašati tudi gospodarstvo?
TOPLAK: Kot sem že rekel, odgovarjamo na potrebe predvsem v gospodarstvu in seveda v javnih službah, zdravstvu, sociali in tudi kulturi. Zato smo odprli tudi Akademijo za ples. Izobraževanje v plesni umetnosti se je pred letom 2015 v Sloveniji končalo na ravni srednje šole. Slovenci smo bili edini narod v Evropi, ki plesne umetnosti ni razvil do tretje, akademske stopnje. Ko mi je gospod Miha Verbič iz Ljubljane dejal: »60 let sem že član komisije za ustanovitev Akademije za ples in balet pri ministrstvu za kulturo. Komisija je bila imenovana 1955. Mi tega ne znamo – ali bi vi to naredili?« Tako smo poklicali prijatelje v Zagreb pa v tujino, predvsem Akademijo za ples v Budimpešti, ki je ena prvih na kontinentu, ter v Rotterdam in St. Peterburg, ki je svetovna. Akreditirali smo program. Komisija pa je seveda nadaljevala delo. Žal ministrstvo za kulturo še ni dalo podpore razvoju plesne umetnosti na akademski stopnji v Sloveniji, čeprav je neverbalna komunikacija s plesom konstitutivni element narodne identitete. Medtem je Alma Mater akreditirala magistrsko stopnjo, ki je namenjena predvsem baletnikom, ki sicer v štiridesetem letu končajo kariero zaradi poškodovanih kolkov in gležnjev. Na Alma Mater jim tako omogočimo dodatno izobrazbo po 40. letu, da lahko delajo v pedagoškem programu. Zato je AMEU akreditirala magistrsko stopnjo študija plesa in baleta ter omogoča nadaljevanje doktorskega študija na Fakulteti za humanistiko (ISH). To samo za primer.
In da še odgovorim na vaše vprašanje; normalno je, da mora država pri financiranju študijskih programov upoštevati zaposlitvene potrebe gospodarstva in negospodarstva in ne sme zavajati študentov na nezaposljive študijske programe.
DEMORKACIJA: Mogoče bi povedali še malo več o najnovejšem študiju fizioterapije v Celju? Zakaj je pomembna decentralizacija študija?
TOPLAK: Kot rečeno, Celje je regija z mnogimi zdravilišči. Je tudi eno večjih slovenskih mest, ki bi mu pripadala ustrezna univerzitetna institucija. Interes za ta študij v Savinjski regiji je velik, imamo približno dvesto študentov v Mariboru in Ljubljani. Glede pomena decentralizacije pa je tako: študenti, ki gredo iz domačega okolja danes, se praviloma ne vračajo. Ostanejo v Ljubljani in Mariboru, mnogi pa seveda gredo v tujino. Če pa študirajo v domačem kraju, kjer opravijo strokovno prakso, ima to več pomenov za razvoj kraja. Prvi je gospodarsko-kulturni vzgon v domačem kraju. Gre tudi za izobraževalni, predvsem pa razvojni vzgon − za gospodarstvo in javne službe. Študenti v domači kraj prinašajo tudi dobro prakso iz tujine, ker opravljajo klinično strokovno prakso ali študirajo na tujih univerzah ali na tujih ustanovah. Strokovno prakso opravljajo v Avstriji, Nemčiji in v Italiji, radi gredo v Španijo in na Poljsko. Predvsem pa se vračajo v domači kraj. Ker so tudi v letih, ko mladi ljudje oblikujejo družine, je pomen izobraževanja v domačem kraju tudi demografski. Mi vemo, da je Pomurje dalo največ medicinskih sester po srednji šoli v Sloveniji, iz Ljubljane ali Maribora pa se praviloma niso vračale domov, zato je bil v domačem kraju v Pomurju največji kadrovski deficit. S tem ko smo ustanovili šolo, mladi ljudje tukaj študirajo, opravljajo prakso doma in v tujini. Doma so povezani z realnim okoljem, oblikujejo družine in tako predstavljajo trdno podlago za demografsko stabilnost tudi v slovenskih obmejnih regijah, z domačih in tujih univerz in institucij pa prenašajo dobro prakso in razvojni vzgon. Pomembne so predvsem kakovost, zaposlitvene možnosti, inovativnost in racionalizacija.
DEMOKRACIJA: Zakaj so v visokem šolstvu pomembni kakovost, zaposlitvene možnosti, inovativnost in racionalizacija?
TOPLAK: Prvi princip, ki mu sledi naša univerza, je princip kakovosti. Vemo, da se kakovost razvija samo v konkurenci, zato pristajamo na domačo in mednarodno konkurenco. Za ilustracijo: izvajamo programe, ki so prvič dobili koncesijo v letu 2022/2023 po štirinajstih letih, se pravi, da jim ministrstvo plača šolnino, in še to približno 30 do 40 odstotkov tistega denarja na študenta, ki ga država plača državnim univerzam na diplomanta oziroma študenta za primerljiv program. Hočem reči, izpostavljeni smo konkurenci, domači in mednarodni, ker se samo na ta način utrdi kakovost. Drugi princip je relevanca, pomen in smiselnost študija. Študij mora imeti svoj smisel in mora nečemu služiti, mora omogočiti zaposlitev in biti uporaben. Služiti mora tudi razvoju gospodarstva, stabilizaciji in usklajenemu regionalnemu razvoju v Sloveniji. Se pravi, upoštevati moramo realne neposredne potrebe v gospodarstvu, potrebe skladnega regionalnega razvoja in seveda interese mladih ljudi, da dobijo primeren poklic in seveda spoštljiv status v družbi. To je relevanca! Drugače povedano, da diplomanti dobijo službo! Alma Mater je gotovo vsa leta našega dela institucija z najvišjo stopnjo zaposljivosti v Sloveniji! Praktično stoodstotno, ob tem da javno financiranje naših programov danes znaša približno 3 do 5 odstotkov, 95 do 97 odstotkov pa je študij samoplačniški. Relevanca, pomen oziroma smiselnost študija se torej pokaže v zaposljivosti diplomantov in v njihovi inovativnosti na delovnem mestu. Slovenci smo med državami z najvišjim številom raziskovalcev v Evropi, smo pa na repu po inovativnosti, po inovacijah. Mislim, da ni prave spodbude. Zato mi gledamo in upoštevamo pri študentih tudi inovativnost ves čas študija. Diplomske, magistrske in doktorske naloge morajo biti na naši univerzi relevantne in inovativne.
DEMOKRACIJA: Tretji princip pa je racionalizacija, ste dejali.
TOPLAK: Tako je, tretji princip je racionalizacija. Gre za racionalno trošenje denarja: študij na določenih šolah, ki jih financira država, davkoplačevalce stane trikrat več kot tisti študij, ki si ga študent plača na AMEU. Gledamo na to, da izkoristimo proste človeške vire raziskovalcev in profesorjev ter proste materialne vire. Tako zasedemo praviloma hiše, ki so bile iz teh ali onih razlogov opuščene: po zmanjšanju Pomurke v Murski Soboti smo v tej stavbi naredili šolo, po zaprtju Krekove banke v Mariboru smo naredili šolo, po propadu Mednarodnega centra v Ljubljani na Dunajski smo ustanovili šolo, enako deset let po zaprtju kinodvorane v Kopru smo v tistih prostorih uredili visokošolski center, v Celju pa smo na ta način delno oživili hotel Celeia.
DEMOKRACIJA: Kako gledate na pojav umetne inteligence?
TOPLAK: Alma Mater Europaea je akreditirala študijske programe na prvi, drugi in tretji bolonjski stopnji s področja zdravstvenih, socialnih ved, menedžmenta, arhivistike, humanistike, ekologije, umetnosti in informacijskih tehnologij.
Kot sodobno orodje razvijamo informacijske tehnologije: na prvi stopnji programiranje, na drugi računalniško varnost, na tretji pa imamo program uporabna umetna inteligenca. Umetna inteligenca je namreč realnost, s katero se bo družba resno soočila, zato tudi mi uvajamo tako imenovano uporabno umetno inteligenco, se pravi umetno inteligenco kot orodje v medicini in za medicino, v humanistiki in za humanistiko z arheologijo, umetno inteligenco v funkciji financ in poslovanja ter umetno inteligenco na področju ekologije.
DEMOKRACIJA: Koga po navadi sprejmete na doktorski študij umetne inteligence?
TOPLAK: Doktorski študij umetne inteligence je praviloma individualni študij, na katerega sprejmemo človeka, ki že ima raziskovalno delo izkazano in ki ima konkretno vizijo, konkretno temo. Zato je na Alma Mater to mednarodni študij. Imamo izbrane kandidate, od tega sta eden ali dva iz Slovenije, pet do sedem pa iz tujine. Tudi drugi doktorski programi so mednarodno zasnovani, na primer projektni menedžment, doktorski program, ki ga vodi profesor Mladen Radujković iz Zagreba, je v lanskem letu vpisalo 12 kandidatov iz Kitajske, Francije, Indije, Nemčije, Rusije in Latinske Amerike.
DEMOKRACIJA: Vaši študijski programi so vedno v koraku s časom?
TOPLAK: Na AMEU se trudimo, da so naši programi definirani, akreditirani in primerljivi z vrhunskimi elitnimi univerzami. Programe vsako leto preverimo na naši mednarodni konferenci »Za človeka gre«. Mednarodna znanstvena konferenca »Za človeka gre« je sklicana praviloma drugi teden v mesecu marcu, nanjo pa povabimo vrhunske znanstvenike iz sveta, da našim študentom in učiteljem nakažejo smeri razvoja določenega področja, jih soočimo z domačimi znanstvenimi izsledki in vključujemo študente prve stopnje, da poslušajo in delajo povzetke, druge stopnje, da pišejo recenzije, študenti tretje stopnje pa že nastopajo s svojimi znanstvenimi prispevki.
DEMOKRACIJA: Kakšni pa so načrti za razvoj univerze v prihodnje?
TOPLAK:. Alma Mater bo sledila potrebam družbe v prihodnosti in prenašala svetovna znanja in dobro prakso v Slovenijo ter soočila naše dosežke s svetovnimi trendi. Sledila bo principom Evropske akademije znanosti in umetnosti, ki je prevzela akademski patronat na AMEU, in to so interdisciplinarnost, transnacionalnost in graditev mostov.
