9.9 C
Ljubljana
četrtek, 18 aprila, 2024

Peter Slapšak: V Sloveniji so storitve na področju prodaje naložbenih plemenitih kovin primerljive z vsemi najbolj razvitimi trgi v Evropi

Piše: Petra Janša

Peter Slapšak je že 15 let direktor podjetja Elementum. Podjetje Elementum, d. o. o., je bilo ustanovljeno leta 2006 z namenom, da bi informiralo širšo javnost o možnostih zaščite in optimizacije premoženja s pomočjo investiranja v plemenite kovine.

DEMOKRACIJA: Kako gledate na razvoj trga plemenitih kovin v Sloveniji in v Evropi?

Slapšak: Pred petnajstimi leti smo imeli v Sloveniji precej slabo razvit trg plemenitih kovin. Ljudje niso vedeli, kako kupovati plemenite kovine, oziroma niso niti vedeli, kaj je točno naložbeno zlato in srebro. V petnajstih letih smo naredili ogromno na področju izobraževanja ljudi, podjetij, strank, celotnega trga torej in to še vedno delamo. Nikoli ni dovolj informacij. Zaradi hitrih sprememb na vseh področjih ljudje niso seznanjeni v dovolj veliki meri z zadnjimi aktualnimi informacijami, saj se s tem področjem večinoma ne ukvarjajo. Trg se razvija, vendar naložba v zlato in srebro še vedno ni tako razpoznavna kot v Nemčiji ali Švici.

DEMOKRACIJA: Preostala Evropa je bolj dovzetna za trg plemenitih kovin?

Slapšak: Avstrija, Nemčija in Švica so, druge držav pa bistveno manj. V Španiji in na Portugalskem na primer ta trg absolutno še ni razvit.

DEMOKRACIJA: Je pa zanimivo, da ima portugalska centralna banka največji delež zlata v svojih rezervah.

Slapšak: Ja, drži, centralna banka Portugalske ima več kot 75 odstotkov vseh svojih rezerv v zlatu. Vendar pa je zaradi nerazvitosti trga naložbeno zlato in srebro za fizične osebe praktično nedostopno. Lahko rečem, da so v Sloveniji storitve na področju prodaje naložbenih plemenitih kovin primerljive z vsemi najbolj razvitimi trgi v Evropi in s tem se lahko pohvalimo.

DEMOKRACIJA: Zakaj imamo Slovenci daleč največ premoženja naloženega v bankah, nekaj ga je v nepremičninah, še najmanj ga imamo v zlatu in v srebru?

Slapšak: V bistvu imamo največ premoženja, če gledamo številke, naloženega v nepremičninah, in sicer več kot 70 odstotkov. Kot zanimivost naj povem, da obstaja diplomsko delo, v katerem je rezultat analize pokazal, da smo Slovenci od vseh narodov v Evropi najbolj navezani na svoj dom. Logična posledica zato je, da želiš svoj dom imeti tudi v svoji lasti. Zato imamo največ premoženja v nepremičninah in se tako razlikujemo se od večine evropskih držav, kjer je trg najemniških stanovanj bistveno bolj razvit. Druga najbolj varna naložba pa se subjektivno zdi naložba v bančni depozit. V času korone smo Slovenci ekstremno povečali depozite v bankah kljub realno negativni obrestni meri. Odgovor, zakaj je tako malo premoženja v plemenitih kovinah, pa je zagotovo ta, ker ljudje še ne poznajo prednosti investicij v plemenite kovine. Tako kot težko zamenjamo elektrooperaterja, banko, kraj bivanja, težko tudi varčujemo drugače. Gre za stvar navade in varčevanje v plemenitih kovinah je relativno nekaj novega, čeprav zlato in srebro obstajata že več tisočletij. Verjetno pa temu botruje tudi pogostejše oglaševanje finančnih produktov.

DEMOKRACIJA: Drži torej stara modrost, da je treba premoženje razpršiti: tretjino v nepremičnine ali zemljo, eno tretjino v sklade, vrednostne papirje, banko itn. in eno tretjino v plemenite kovine.

Slapšak: Omenjena razporeditev premoženja je zelo tradicionalna in funkcionira že več kot tisoč let. Že stari narodi so ugotovili, da varnost povečaš, če razporediš premoženje, tako da ne daš vseh jajc v isto košaro. Izkazalo se je, da je strategija tretjin naravna. To so relativno kontraciklične naložbe, posebej če gledamo nepremičnine in zlato. Po navadi, ko cena zlata raste, cene nepremičnin padajo in obratno. Ni treba, da imaš premoženje natančno porazdeljeno na 33,3 odstotka, ampak če ocenjuješ, da je katera od teh naložb precenjena, z delom premoženja oziroma dobiček tega dela preusmeriš v del, ki ga ocenjuješ kot podcenjenega. Če pogledamo aktualno situacijo, se mi zdi pomembno imeti razpršeno premoženje na te tretjine. Glede na to, da se obrestne mere višajo, se posledično dražijo krediti in je nepremičnina skozi ta pogled še precej dražja, posledica bo tako nižje povpraševanje in nižje cene pri nepremičninah. Na drugi strani banke v tem trenutku nudijo nizke obrestne mere za depozite, saj so te praktično nične. Realno bi lahko rekli, se obrestne mere zaradi inflacije celo znižujejo. Tudi če se obrestna mera na depozit zviša za odstotek ali dva, imamo še vedno negativen donos, če upoštevamo tudi inflacijo. Zato je po mojem mnenju smiselno, če še nimate plemenitih kovinah v svojem premoženju, začeti kupovati plemenite kovine oz. dodatno povečati njihov delež glede na druge naložbe.

DEMOKRACIJA: Zlato in srebro že stoletja ohranjata vrednost, zakaj je tako?

Slapšak: Zelo preprosto, ker so zaloge omejene. Res je, da cene zlata in srebra nihajo tako navzdol kot navzgor, vendar je dejstvo, da je vrednost letne proizvodnje zlata samo 180 milijard dolarjev. Za primerjavo: ameriški proračun za obrambo znaša približno 800 milijard dolarjev. Srebra je še sedemkrat manj. Gre torej za omejeni dobrini, ki sta se vedno smatrali kot zaščita proti nestabilnostim, ki sta bili vedno likvidni in zaželeni po vsem svetu.

DEMOKRACIJA: Koliko premoženja imamo Slovenci naloženega v zlatu in v srebru? Ali o tem sploh obstaja podatek?

Slapšak: Težko bi rekel, koliko imamo realno premoženja v zlatu in srebru. Tako kot v Nemčiji zagotovo več kot ima centralna banka svojih zlatih rezerv, še vedno pa bistveno premajhen delež glede na druge naložbe, ki jih imamo.

DEMOKRACIJA: Koliko pa ima Slovenija zlatih rezerv?

Slapšak: Po podatkih iz maja 2022 ima slovenska centralna banka v lasti 3,2 tone zlata in smo 89. država po velikosti zlatih rezerv. Za primerjavo, Portugalska ima 382 ton, Nemčija pa 3.358 ton zlatih rezerv. Zanimivo je, da sta Kitajska in Rusija v zadnjem obdobju precej povečevali svoje zlate rezerve in se jim je to tudi precej obrestovalo. Prav tako se je obrestoval nakup zlata in srebra vsem, ki so upoštevali naše nasvete pred petnajstimi leti in povečevali delež svojega premoženja v plemenitih kovinah.

DEMOKRACIJA: Zakaj je smiselno, da najprej kupimo srebro in šele potem zlato?

Slapšak: Moramo vedeti, da naložba v srebro in zlato ni kratkoročna naložba. Priporočamo nakup plemenitih kovin za vsaj tri leta ali več, kar pa ne pomeni, da stranka, ko kupi plemenite kovine, teh ne more takoj odprodati. Vemo, da cene plemenitih kovin nihajo. V petnajstih letih delovanja na trgu smo ugotovili, da se cenovno sorazmerje med zlatom in srebrom spreminja tako, da ko cena zlata zraste, cena srebra raste hitreje in obratno. Danes smo v situaciji, ko je srebro relativno podcenjeno glede na zlato. Če gledamo srednje do dolgoročno, lahko v prihodnosti kupite več zlata, če danes kupite srebro in ga, potem ko se sorazmerje zniža, prodate in kupite zlato. Tako boste imeli takrat več zlata, kot če bi danes najprej kupili zlato. V zadnjih petinpetdesetih letih je bilo smotrno menjave narediti štirinajstkrat. Glede na to, da se zgodovina ponavlja, je to smiselno vedeti.

DEMOKRACIJA: Ali ste strinjate, da živimo v največjem finančnem eksperimentu v zgodovini človeštva in zakaj lahko zlato in srebro odigrata varuha vrednosti premoženja?

Slapšak: Absolutno. Globalno gledano še nikoli do zdaj nismo v taki meri tiskali denarja in bili tako zadolženi. Nikoli do zdaj nismo imeli tako dolgega obdobja izjemno nizkih obrestnih mer, zato se strinjam, da smo v nekem globalnem eksperimentu z neznanimi posledicami. Na to, kaj se bo zgodilo s tem eksperimentom, posamezniki ne moremo vplivati, lahko vplivamo le nase, se pravi, kako razporedimo lastno premoženje, da ga zavarujemo. Če gledamo skozi zgodovino, sta zlato in srebro vedno odigrala vlogo zavarovanja premoženja. Zaradi zavarovanja, varnosti in likvidnosti in ne zaradi samega dobička je strateško gledano pomembno imeti delež v srebru in zlatu tudi kot posameznik. Tako kot imajo državne centralne banke zlato za rezervo, tako je dobro, da ga imamo tudi posamezniki. Nekatere banke imajo več kot dve tretjini rezerv v zlatu.

DEMOKRACIJA: Kako je z likvidnostjo naložb v plemenite kovine?

Slapšak: Plemenite kovine so danes za nakup dostopne vsakomur in so enako likvidne tudi glede prodaje, to pomeni, da jih imetnik lahko kadarkoli proda. Tudi zgodovinsko gledano trg srebra in zlata ni bil nikoli nelikviden. Kovnica Umicore, s katero sodelujemo od začetka delovanja, ima najdaljši status »good delivery« (status dobre dobave) na svetu. To pomeni, da od leta 1930 neprekinjeno zagotavlja kvaliteto in likvidnost srebra in zlata. Gre za belgijsko kovnico s centrom za plemenite kovine v mestu Hanauu pri Frankfurtu. Sodelujemo pa tudi s švicarsko-nemško kovnico Argor-Heraeus, ki ima status good delivery od leta 1961.

DEMOKRACIJA: Plemenitih kovin je več vrst – zlato je rumena, srebro pa bela kovina, k belim kovinam pa spadata še platina in paladij. Je platina dražja kot zlato?

Slapšak: Tradicionalno je bila najdražja plemenita kovina platina, sledilo ji je zlato, nato pa paladij in srebro. V preteklih letih pa je paladiju cena ekstremno zrastla in je zdaj za kilogram oziroma unčo treba odšteti več kot za platino. To se je zgodilo zaradi povpraševanja v avtomobilski industriji, natančneje, zaradi uporabe paladija v katalizatorjih. Naš favorit pa je še zaradi različnosti vrst industrijske uporabe še vedno srebro.

DEMOKRACIJA: Za katere namene poleg nakita se največ uporabljata zlato in srebro?

Slapšak: Glavna razlika med srebrom in zlatom je ta, da se zlato glede na letno proizvodnjo v osemdesetih do devetdesetih odstotkih uporabi v nakitu, zlatih palicah, zlatnikih, kar pomeni, da se kopiči. Samo deset do dvajset odstotkov zlata gre v industrijo, to pomeni, da se uporabi za specializirane kontakte, lote ipd. Uporaba srebra pa je čisto nasprotje. Osemdeset odstotkov proizvodnje srebra se porabi v industriji in samo dvajset odstotkov proizvodnje je namenjenega izdelavi srebrnih palic in srebrnikov. Teh osemdeset odstotkov, ki so namenjeni uporabi srebra v industriji, pa ima takoj za nafto največ različnih vrst uporabe. Gre za diverzificirano uporabo. V končne izdelke se vgrajujejo zelo majhne količine srebra glede na celotno vrednost izdelka. Ker je delež uporabljenega srebra v izdelku tako majhen, je to srebro praktično izgubljeno, saj se zaradi nizke cene srebra ti izdelki zelo redko reciklirajo. Zato je pri nizkih cenah danes srebro vredno kupiti, kajti prava reciklaža srebra bo aktualna šele čez desetletje ali dve.

DEMOKRACIJA: Jeseni nas čakajo najmanj 3 krize: energetska, prehranska, covid-19. Zakaj je pomembno pametno naložiti denar?

Slapšak: Kriza nastane, če nanjo nisi pripravljen. Za nekatere so krize priložnost. Stvar je v tem, kako gledamo na situacijo. Če govorimo o krizi, verjamem, da bo jesen zelo burna in za večino ljudi ne najbolj ugodna. Če govorimo o energetski krizi, se bo situacija z visokimi cenami energentov verjetno nadaljevala, to pomeni, da bodo pozimi računi še vedno višji, kot so bili do sedaj. Če govorimo o prehranski krizi, verjamem, da bo tudi hrana dražja, kot je sedaj. Glede na to, da stroški ogrevanja, prevoza in prehrane v povprečni slovenski plači pomenijo velik delež, bodo ljudje to verjetno občutili kot krizo. Glede krize covida-19 težko napovedujem karkoli, saj nisem strokovnjak na tem področju, upam pa, da se situacija zadnjih dveh let ne bo ponovila. Bolj se mi zdi pomembno, da razumemo, da se je v svetu končal trend globalizacije, ki je trajal vsaj tri desetletja. V tem obdobju se je svet združeval, zniževale so se carine, omejitve za trgovanje in to nam je prineslo večjo blaginjo, višji in boljši življenjski standard, več materialnih dobrin. Zdaj smo v svetu deglobalizacije, kjer se carine povečujejo, trgovanje je vedno težje in stvari se zaradi tega dražijo. Logična posledica je inflacija in nižji življenjski standard. Ali smo pred tremi desetletji živeli slabše ali bolje, pa je drugo vprašanje. Velikokrat rečemo, danes imamo vse, vendar nismo srečni. Tudi zdravstveno stanje ljudi je danes slabše. Več je depresije in eksistenčnega strahu. Mogoče nam bo ta recesija oziroma kriza pokazala, da se moramo vrniti k sebi, k naravi in družini, to pa nam bo dejansko izboljšalo kakovost življenja. Vsak sam se mora odločiti in si naliti čistega vina, kaj si želi in ali mu materialne dobrine povečujejo lastno srečo.

DEMOKRACIJA: Ali smo Slovenci dovolj finančno pismeni, zakaj bi bilo pomembno, da bi se osnov financ učili otroci že v osnovni šoli?

Slapšak: Investicija v znanje vedno prinaša najboljše donose. Slovenci se veliko premalo pogovarjamo o denarju in imamo premalo znanja na tem področju. To je tabu in je škoda, da je tako. Zaradi tega velikokrat precenjujemo določene naložbe in gremo s prevelikim deležem v posamezne naložbe. Za napake običajno vedno krivimo druge, namesto da bi vsak sam prevzel odgovornost za svoja dejanja in odločitve. Na splošno smo Slovenci varčen narod. Težavo imamo le s tem, kam privarčevano premoženje naložiti, da bo na dolgi rok ohranjalo vrednost. Zato je dobro, da povečujemo finančno znanje in da se o njem učimo v šolah. Zato želimo aktivno sodelovati s šolami na področju finančnega opismenjevanja. Marko Juhant in Pavel Rihtaršič sta napisala knjigo »Dva Gorenjca o šparanju«, ki govori o upravljanju premoženja za odrasle in o tem, kako naj starši učijo otroke o denarju glede na različna starostna obdobja. Mogoče še ena dobra zadeva. Podjetje Lisac & Lisac je naredilo družabno igro Firma kids, kjer se otroci od desetih let naprej naučijo, kako biti uspešen v podjetništvu, od kod pride denar, kaj je plača, kaj se zgodi, če ni materiala za proizvodnjo ipd. Se pravi, s pomočjo namizne družabne igre se otroci naučijo voditi podjetje in sprejemati pomembne poslovne odločitve, ki vplivajo na končni uspeh podjetja. Če povzamem, naše podjetje želi povečevati finančno pismenost v Sloveniji na vseh področjih, a s poudarkom na plemenitih kovinah, kjer imamo več kot 15-letne izkušnje.

DEMOKRACIJA: Kakšni so načrti Elementuma za prihodnost?

Slapšak: Naša vizija je, da Slovenija postane najbolj finančno pismena država na svetu, zato največ napora vlagamo v področje finančnega opismenjevanja. Sodelujemo z osnovnimi in s srednjimi šolami, fakultetami, z odraslimi in upokojenci. Naš cilj je, da vsaka družina v Sloveniji vzpostavi večgeneracijski družinski zaklad. V svetu obstaja kar nekaj družin, ki so skozi več generacij ustvarile premoženje, to premoženje ohranile in ga povečevale skozi čas. Sama življenjska doba ljudi se povečuje. Ko se upokojimo, imamo različne nepričakovane življenjske stroške, žal pa se tudi kupna moč pokojnine zmanjšuje. Zato je treba vzpostaviti medgeneracijsko družinsko pomoč. Tudi stroški izobraževanja otrok so vedno višji. Če pa se družina strateško združi s ciljem olajšati finančne šoke, lahko ustvari večgeneracijski družinski zaklad, ki bo varoval družino pred šoki in se bo dedoval iz generacije v generacijo. Naš cilj je, da bi vsaka družina ustvarila večgeneracijski družinski zaklad. Glede na situacijo je zdaj pravi trenutek, da družine razmislijo o tem in začnejo aktivno graditi na njem.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine