7.6 C
Ljubljana
sobota, 24 februarja, 2024

Občina Kobarid: z novim odlokom do boljšega plovnega režima na reki Soči

Piše: Lea Kalc Furlanič, foto: Lea Kalc Furlanič

 

Občina Kobarid z županom Markom Matajurcem na čelu pospešeno izvaja številne naložbe tako v novo infrastrukturo kot v njeno obnovo. Od čistilne naprave v Breginju do vodovoda v vasi Krn in še kaj. Posebno pozornost pa posvečajo boljšemu plovnemu režimu na reki Soči, za kar so pripravili tudi nov odlok.

Pogovarjali smo se z Markom Matajurcem, prvim možem kobariške občine, ki je nedavno prejela priznanje Turistične zveze Slovenije za najturistični kraj v Sloveniji in tako za dvakrat prehitela celo renomirani turistični obmorski biser Piran. In četudi je to pomembno priznanje, občina Kobarid ne bo zaspala na njegovih lovorikah, saj ima občinska uprava v rokavu še številne razvojne načrte. Kakor so pokazali do sedaj, jim uspeva uresničiti zastavljeno, saj znajo tudi uspešno črpati denar prek državnih razpisov.

 

Na občinski spletni strani obveščate o novi naložbi, čistilni napravi (ČN) v Breginju. Zakaj je bila potrebna in ali je bilo težko pridobiti denar na državnem razpisu?

 

O čistilna napravi v Breginju se govori že več kot deset let, saj ob novogradnjah po potresu niso uredili ne ustrezne kanalizacije ne čistilne naprave. Z mojim prihodom na občino smo se zadeve lotili resneje. Prijavili smo se na razpis za kohezijska sredstva in bili uspešni. Ta naložba je bila več kot potrebna, kajti odpadne vode iz Breginja se iztekajo v potok Belca in naprej v Nadižo, za katero vemo, da je poleti zelo privlačna za kopalce. Nova čistilna naprava v Breginju bo imela zmogljivost 250 PE, kar pomeni, da bo mogoče v prihodnje pokriti še dodatne stanovanjske enote tam, za katere občina ponuja zemljišča po ugodni ceni, namenjena predvsem mladim družinam. Ko bo čistilna naprava končana, bomo še naprej urejali kanalizacijski sistem in ga povezali z njo. Vrednost naložbe je slabih 630.000 evrov, skoraj 340.000 evrov bomo dobili iz razpisa. Prejšnji teden smo podpisali pogodbo z izvajalcem, podjetjem Zidgrad iz Idrije.

 

Nedavno ste dobili priznanje Turistične zveze Slovenije, da je bil Kobarid izbran za najturistični kraj. Kaj to pomeni za občino in kaj pove?

 

Seveda smo ponosni na to priznanje, ki tako občini kot občanom veliko pomeni. Levji delež priznanja si zaslužijo prav občani, ki delajo za turizem, živijo z njim in so sami turizem. V turizmu namreč niso pomembne le nastanitve, ponudba, znamenitosti, ampak tudi prijaznost, nasmeh občanov. Kakorkoli, to priznanje ni samo nagrada za pretekli trud, angažma v turizmu, ampak predvsem obveza za naprej. Ta trenutek verjamem, da se bo turistični obisk v naši občini še okrepil, mi pa bomo še naprej nadgrajevali in urejali turistično infrastrukturo. Med prioritetami je denimo novo, centralno parkirišče za mesto Kobarid, od koder bodo po Gregorčičevi ulici v središče obiskovalci lahko šli peš, z električnim skirojem, kolesom itd. Ob tem intenzivno načrtujemo, da bomo v poletni sezoni zaprli središče mesta za promet in urediti pešcono med Napoleonovim mostom in središčem. In še kaj. Turističnega obiska je dovolj, četudi je po koroni upadel, a vseeno moramo dvigovati kakovost ponudbe in storitev.

 

Če se dotakneva še plovnega režima po reki Soči. Vaša občina v zvezi s tem sprejema nov odlok …

 

V zadnjih letih se je pokazala potreba po celovitejši ureditvi načina izvajanja plovbnega režima na reki Soči, da bi njenim uporabnikom dvignili raven varnosti in kakovosti doživetja na in ob reki Soči. Vstopno-izstopna mesta ob reki so na višku sezone preobremenjena, izboljšati je treba infrastrukturo, pada kakovost storitev, ki se izvajajo na in ob Soči. Občina Kobarid lahko ureditev na Soči določi le na svojem območju. Hkrati je v odloku zagotovljena ustrezna podlaga za uvedbo enotne dovolilnice za vse tri občine. Smiselno bi bilo, da bi se ustrezna sprememba odloka izvedla tudi v občinah Bovec in Tolmin. S slednjo so bila v času od prve obravnave izvedena usklajevanja, na podlagi katerih je realno pričakovati, da bodo smiselno enako ureditev, kot jo predlagamo v naši občini, potrdili tudi svetniki v Tolminu. Nov odlok podpirajo Ribiška zveza Slovenije, lokalne ribiške družine in naravovarstveniki.

Kateri so njegovi bistveni poudarki?

Predlagan je nov koncept plačevanja pristojbin, ki je dosledno vezan na posameznega uporabnika vstopno-izstopnih mest. Čas plovbe je poenoten na čas od 10. do 18. ure, hkrati pa je zagotovljena tudi podlaga, da se v primeru nizkega pretoka reke plovba začasno omeji oz. prepove. Ohranja se obstoječa ureditev, da je skrbnik plovbnega območja medobčinska uprava, pri čemer lahko slednja izvajanje določenih nalog s pogodbo prepusti usposobljenemu izvajalcu. Vzdrževanje in čiščenje ter zagotavljanje pogojev varnega vkrcanja in izkrcanja oseb na vstopno-izstopnih mestih se poveri javnemu podjetju Komunala Tolmin. Pogoje in način uporabe vstopno-izstopnih mest pa bo še naprej določala medobčinska uprava. Poleg tega mora imeti vodnik rafta opravljen izpit za voditelja rafta, raft pa mora biti ustrezno opremljen. Dovolilnica je vezana na posamezno fizično osebo. Uvaja se sistem imenske dnevne dovolilnice, enkratne neimenske dovolilnice, tedenske dovolilnice in letne dovolilnice. Z novim odlokom se predvideva, da se bo raven storitve in urejenost vstopno-izstopnih mest ter raven zagotavljanja varnosti plovbe dvignila. Poleg tega bo natančneje urejen posebni plovbni režim v primeru različnih javnih prireditev, tekmovanj kot tudi ureditev plovbe za potrebe treningov kajakaških klubov. Zvišali smo kazni. Odlok je samo prvi korak k spremembam ureditve plovbnega režima. Sledila bo sprememba pravilnika o načinu in pogojih vzdrževanja plovbnega območja in upravljanju vstopno-izstopnih mest na reki Soči ter operativne spremembe pri upravljanju plovbnega režima.

Občina gradi Center za zaščito in reševanje (CZR). Ko sva se pred dvema letoma pogovarjala o njem, je bil načrt šele v idejnih povojih, sedaj pa center že raste …

 

Res je. Z veseljem povem, da se center – z uporabno površino približno 1800 kvadratnih metrov – gradi. Načrtujemo, da bo stavba pod streho do konca novembra. V njej bodo svoje domovanje dobili gasilci, civilna zaščita, gorska reševalna služba, Rdeči križ in radioamaterji. Pričakujemo, da bo država oz. okoljsko ministrstvo na podlagi zakona o popotresni obnovi to naložbo sofinanciralo z 1,3 milijona evrov. Pogovori z njimi tako intenzivno potekajo. Vlogo za sofinanciranje smo naslovili tudi na upravo za zaščito in reševanje obrambnega ministrstva, od njih pričakujemo 450.000 evrov. To bo prvi center v Sloveniji, ki bo imel tak naziv in bodo na enem mestu združene vse operativne službe. Vsa dela bodo predvidoma končana v prvi polovici leta 2025.

 

V nizu vaših uspehov je tudi novo oz. nadgrajeno večnamensko Športno igrišče Kobarid, za katerega ste uspešno kandidirali na razpisu gospodarskega ministrstva …

 

Naložba v večnamensko Športno igrišče Kobarid, ki bo izvedena na lokaciji igrišča z umetno travo, obsega polaganje akrilnega športnega poda, postavitev nove panelne ograje, košev za košarko in opremo za odbojko.

Načrtovana vrednost je 85.700 evrov. Na razpisu investicij v športno infrastrukturo smo bili uspešni in smo pridobili sofinanciranje v višini 43.220 evrov. Dela bomo končali do konca novembra 2023. Ob tem moram še dodati, da bomo tudi v celoti uredili športni park v okolici šole in telovadnice.

V načrtu razvojnih projektov je zaslediti, da želite oživiti ribogojnico v Kobaridu. Zakaj?

 

Ribogojnica je za našo občino velika dodana vrednost, kajti zavedati se moramo, da vzgaja avtohtono soško postrv. Ribogojnica deluje, zanjo skrbi zavod za ribištvo, ki ima jasno vizijo, kako jo nadgraditi, občina pa, kako v sodelovanju z zavodom dopolniti in oživiti tisto območje. Zemljišče tam bi občina pridobila z menjavo zemljišča, stavbo pa smo že odkupili; v njej bo uprava medobčinskega redarstva, v pritličju pa prostori, namenjeni predstavitvi soške postrvi. Tudi za ta projekt smo bili uspešni na javnem razpisu, in sicer na razpisu Lokalne akcijske skupine (LAS), odobrili so nam 98.000 evrov za obnovo ribogojnice.

 

Ste kdaj šteli, koliko uspešnih projektov ste v času svojega županovanja prijavili in dobili?

 

Hm, tako bom rekel: pri vsem, kar smo do zdaj prijavili, smo bili uspešni. Samo pri črpanju denarja prek Načrta za okrevanje in odpornost smo bili druga občina v državi po črpanju denarja. Naj se na tej točki posebej zahvalim sodelavkam in sodelavcem v občinski upravi, ki izjemno strokovno in skrbno pripravijo projekte, s katerimi potem konkuriramo za sofinanciranje. Projekte pripravljamo vnaprej, zato da je vse nared, ko objavijo razpise.

 

Vodovod Krn. Velika, nekajletna naložba. Je bilo, je in bo z njo veliko dela? Je ta naložba vaša zamisel ali so jo imeli že vaši predhodniki?

 

Vodovod Krn je velika in pomembna naložba, ki jo peljemo po etapah. Občina po letih dobiva nekaj denarja iz naslova Triglavskega narodnega parka (TNP), saj ji pripada delež glede na površino v TNP, na število prebivalcev in drugega v TNP. Iz tega naslova je naša občina upravičena do 356.000 evrov, sama bo v letošnjem letu za vodovod Krn primaknila še 56.000 evrov. V vasi Krn bodo prvič v svoji zgodovini dobili lastni vodovod. Tudi planine pod Krnom bodo imele tekočo vodo. Če namreč želimo na tem območju razvijati turizem, je tekoča, čista pitna voda prvi pogoj. Odpira pa možnosti zasnove še kakšne turistične kapacitete.

 

Nekaj več denarja namenjate v obnovo cest, pločnikov … denimo Kobarid–Drežnica itd. So dotrajane? So te naložbe čakale dolgo ali ne?

 

Ja, nekatera cestišča so dotrajana, obnova je res nujna. Poleg tega smo imeli lani na cesti proti Drežnici usad, a smo nekaj denarja za sanacijo dobili od države. V lanskem letu je občina v sanacijo cest vložila približno 180.000 evrov, obnovili smo dele cestišč, denimo proti Breginju, Logjam, Livškim Ravnam, Livku itd. Zdaj urejamo Ulico Sergeja Mašere v mestu in še kaj.

 

Občino vodite drugi mandat. Kaj bi si želeli še izpeljati? Kakšne so možnosti za uresničitev vaših zamisli?

 

Načrtov je veliko. Če me vprašate, kakšne so možnosti za njihovo uresničitev, lahko preprosto povem, da če človek dela, ima možnosti, če pa ne dela, jih nima. Poleg naštetih naložb, ki jih peljemo – marsikatero smo v mojem mandatu zaprašeno potegnili iz predala – bi si želeli na primerno urediti 12 kilometrov ceste na Kobariški stol, da bi lahko tja speljali tako državno kolesarsko Dirko po Sloveniji kot italijanski Giro. Z organizatorji smo se že pogovarjali in smo optimistični. Začeli smo še naložbo v komunalno ureditev Drežnice, peljemo projekt komunalno urejenih 30 zazidljivih zemljišč v Svinem. Čakamo le še soglasje direkcije za vode. Omenil sem že centralno parkirišče v Kobaridu pri pokopališču, pa ureditev športnega parka v okolici šole, zgradili bomo tudi most čez Sočo, nekaj kolesarskih poti, vaški objekt v Borjani …

 

 

Izpostavljen stavek:

Odlok je samo prvi korak k spremembam ureditve plovbnega režima. Sledila bo sprememba pravilnika o načinu in pogojih vzdrževanja plovbnega območja in upravljanju vstopno izstopnih-mest na reki Soči ter operativne spremembe pri upravljanju plovbnega režima.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine