3.6 C
Ljubljana
četrtek, 25 aprila, 2024

Namesto v nogavico denar »spravljajmo« v zlato in srebro

Piše: Lea Kalc Furlanič

Ena od zaobljub, ki jih sprejmemo na začetku leta ali kakega prelomnega obdobja, je lahko varčevanje. Strokovnjaki svetujejo, naj se ga lotimo z veliko mero odgovornosti, pa naj gre za bančne depozite, vlaganje v sklade ali za nakup nepremičnin, delnic, zlata …

Vsi smo že kdaj potrebovali dodaten denar, s katerim bi si zagotovili finančno trdnost ali pa bi ga namenili za naložbe, ki bi nam izboljšale življenjske razmere. Poleg bančnih posojil, ki se ta čas zaradi nizke obrestne mere splačajo in so namenjena večjim naložbam, kot so nakup stanovanja, avtomobila, aparatov in podobno, se ljudje pogosto odločajo tudi za vlaganja v vzajemne sklade.

Posojila, skladi, naložbe

Če posojila za naš osebni ali družinski proračun po svoje pomenijo finančno obremenitev, posebno če niso dobro porabljena, pa vlaganje v vzajemne sklade pomeni, da bomo v določenem času in pod določenimi pogoji svoj kupček prihrankov ali dodatnega denarja nekolikanj povečali. Spomnimo se stanovanjske sheme republiškega stanovanjskega sklada, ki je bila zasnovana tako, da je njegovim varčevalcem v enem letu prinesla dodaten mesečni »obrok oziroma zaslužek«. Če si vlagal denimo po 100 evrov na mesec nekaj let, ti je sklad konec leta »dodal« še 100 evrov. V desetletju takega varčevanja so varčevalci tako pridobili 10-krat sto evrov več, kot so vlagali (torej namesto 12.000 je naneslo 13.000 evrov), s čimer so si pri naložbi v obnovo stanovanja in podobno, za kar si pač lahko porabil ta v stanovanjski sklad vloženi denar, nekaj le pomagal. Nekateri pa vlagajo v nepremičnine, s katerih preprodajo lahko zaslužijo.

Da pa bi v tem času lahko privarčevali pri obrestni meri za najem posojila, četudi imamo pogodbo sklenjeno za fiksno obrestno mero, se je treba obrniti na svojo banko, ali nam omogoči spremembo obrestne mere, kar je povsem zakonito. Sicer se obrnemo na konkurenčno banko. Dobri gospodarji se bodo potegovali za vsakega komitenta.

Naložbe v plemenite kovine

Če se nekoliko ozremo v preteklost – kako so varčevali naši starši, stari starši, prastarši. Tisti, ki niso zaupali bankam ali imeli priložnosti poslovati z njimi, so – kot se reče – prihranke spravljali »v nogavico« oziroma na skrivna mesta. S tem seveda ni nič narobe, če so imeli dovolj močno voljo, da se tega denarja niso dotikali, razen takrat, ko je bilo res nujno. Danes pa bi to bilo precej neracionalno ravnanje, saj nam številne možnosti omogočajo varčevanje »s plusom«, kot denimo omenjeno vlaganje v sklade.

Včasih so ljudje kupovali zlato (v obliki nakita, zlatnikov, tablic …), ker je to pomenilo varnost. Starejši še danes vedo povedati, da si je v preteklih časih marsikatera družina z njim rešila življenje, tako da je zlato zamenjala za živež, prevoz, kar je mogoče videti v filmih pa brati v knjigah ali poslušati žive priče.

Danes je spravljanje prihrankov v nogavico neracionalno ravnanje. (Foto: Flickr/Marco Verch)

Danes je vlaganje v zlato s ciljem varčevanja spet vse pogostejša praksa in ne pomeni, da moraš biti za nakup zlata bogat. Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum iz Šenčurja, ki se ukvarja s prodajo zlata in srebra, poudarja: »Našim strankam vedno položimo na srce, da spoznajo, kako zelo pomembno je, da za svoje življenje kot tudi za finance odločno prevzamemo odgovornost in je ne prelagamo na druge. V primeru ko imamo na voljo več denarja, kot ga porabimo, se najprej vprašajmo, koliko ga bomo dajali na stran, in se šele nato lotimo naložb, ki si jih prej nismo mogli privoščiti. V prvih treh mesecih varčevanja si zato sistem upravljanja z denarjem obrnimo na glavo – najprej poskrbimo za odvajanje varčevalne vsote, nato pa preidimo k dodatnim nakupom, t. i. luksuzu, ki si ga s dodatnim svežim denarjem vendarle lahko privoščimo …«

Katere opcije varčevanja so v letošnjem letu zanimive? Slapšak pojasnjuje: »Zaradi inflacije, ki se je v enem letu povišala na zdajšnjega 4,9 odstotka, je smiselno pogledati, ali je mogoče optimizirati strategijo varčevanja lastnega premoženja. V času inflacije se je v zgodovini vedno izkazalo za smiselno del premoženja vložiti v zlato in srebro. V Sloveniji imajo vlagatelji že več kot 15 let možnost investiranja v naložbeno zlato in

srebro najvišje čistine in kvalitete, od svetovno znanih kovnic s statusom ‘good delivery’. Nakup zlata in srebra je enostavna in vedno likvidna naložba. To pomeni, da lahko naložbeno zlato in srebro kadarkoli prodate. Pred prvim nakupom vedno priporočamo pogovor s strokovnjakom na tem področju, saj le tako pridete do za vas konkretnih odgovorov na vprašanja, ki so danes mogoče še odprta.«

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine