9.4 C
Ljubljana
petek, 1 marca, 2024

Marko Gasser, župan občine Železniki: »Številne naložbe za prijazno, moderno in varno občino«

 

Piše: Andraž Grad

Foto: Polona Avanzo

 

Železniki so občina v prijetni naravi Selške doline ob reki Selška Sora. Šteje približno 7.000 prebivalcev, sestavljajo jo 29 pretežno manjša naselja in prežema podeželsko vzdušje.

Z županom Markom Gasserjem smo govorili o zdajšnjih projektih v občini, o demografiji in gospodarstvu, pa tudi o poplavah in problematiki divjih zveri.

 

Gospod Gasser, med projekti v vaši občini je ta čas v ospredju graditev obvoznice.

Med glavnimi investicijami v letošnjem letu je vsekakor graditev obvoznice mimo starega mestnega jedra. Ponosni smo na marca lani doseženi dogovor p pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Če nam to ne bi uspelo, obvoznice ne bi bilo, saj bi prišlo do preprojektiranja prve faze del za zagotovitev poplavne varnosti porečja Selške Sore, ki se ta čas izvaja in na katerega so vezana kohezijska sredstva.
Obvoznica bo tako končana do konca marca letos. Zatem sledijo še tehnični pregledi, odprava pomankljivosti in podobno. Računamo pa, da bomo letos julija obvozno cesto odprli in s tem razbremenili staro mestno jedro Železnikov.

 

Katere pa so še druge pomembne naložbe v vaši občini?

Velik projekt je tudi graditev regionalne ceste skozi naselje v Logu, kjer smo uredili pločnike, razsvetljavo ter vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Gre za eno večjih investicij. Na tem območju se bo krepko izboljšala prometna varnost udeležencev v prometu in predvsem pešcev, saj prej na tem območju ni bilo pločnika. Omenjeni odsek je bil zato precej nevaren.
V letošnjem letu bo med večjimi investicijami tudi delna ureditev športnega parka v Dašnici pri športni dvorani Dašnica. Na lokaciji, kjer so sedaj otroška igrala, bomo zgradili t. i. kolopark oziroma poligon »pump track«. Nova otroška igrala bomo postavili na območju v bližini športne dvorane.

Ena večjih investicij je tudi zgraditev in dokončanje tržnice. Upam, da nam bo v tem letu uspelo pridobiti ustreznega izvajalca.

Pripravljamo tudi projekt sanacijskega programa Ministrstva RS za okolje in prostor. Ta čas potekajo projektiranja. Upamo, da nam bo uspelo izdelati nekatere projekte na cestah, povezane s sanacijo poplav iz leta 2018 in poplav lanskega avgusta. Gre na primer za odsek Zgaga-Močilarjev grič v Davči. Prav tako se projektirajo trije mostovi na Jesenovcu, ki so bili močno poškodovani v lanskih poplavah. Za zdaj je še težko reči, koliko sanacijskih projektov bomo realizirali v letošnjem letu, saj moramo dobiti usmeritev z inistrstva za naravne vire in prostor glede števila projektov in višino sredstev, ki bodo na voljo, saj gre za državno sofinanciranje. Sami v proračunu žal nimamo toliko sredstev.

 

Župan Gasser: »Smo gospodarsko precej močna občina.«

 

So še kakšni drugi projekti na področju novogradenj, ki bi jih izpostavili?

Letos bomo začeli s pripravo podrobnega občinskega prostorskega načrta za naselje Bele trate. Tam imamo pet hektarjev veliko stavbno zemljišče, ki ga nameravamo komunalno urediti in zagotoviti petdeset novih parcel za graditev enostanovanjskih hiš. V naselju Trnje pa bomo projektirali nov stanovanjski blok.

 

Kakšna je demografska slika Železnikov? Se vam zdi pomembno, da domačini ostanejo v vaši občini?

V zadnjih letih smo priča kar velikemu odseljevanju in zmanjšanju števila prebivalcev. Pred dvema letoma je bil glede na statistiko ta osip celo 16-odstoten, v lanskem letu pa 2,2-odstoten. Menim, da je razlog v tem, da nimamo visokotehnoloških podjetij, izobraženi kader in mladi tako odhajajo delat v druge kraje. Težava je v tem, da prostora za širitev in za nova podjetja žal ni. Tudi obstoječa visokotehnološka podjetja se umikajo v Škofjo Loko, Ljubljano in Kranj. Kot sem že omenil, naj bi letos sprejeli nov podroben prostorski načrt, ki bo omogočal tudi nekaj novega prostora za industrijsko graditev. Upamo, da bo tako več občanov ostalo doma.
Omenil sem že novo stanovanjsko naselje. Sprejetje prostorskega načrta bo številnim mladim omogočilo graditev lastnega doma. Upam, da se bo začela tako demografija popravljati. V občini je tudi več stanovanjskih hiš, ki so prazne ali pa v njih živita dve ali le ena starejša oseba. Tu je pač potreben čas, obdobje od 10 do 15 let, da se bodo generacije zamenjale in da se bo začela demografija izboljševati.
Vsekakor je za demografijo pomembna tudi cesta v Selško dolino. Ta čas jo obnavljajo, gradijo najbolj kritičen odsek v Soteski. Tudi z zagotavljanjem boljše in hitrejše prometne povezave bomo mlade laže zadržali doma.

 

Kako pa je z gospodarstvom v občini Železniki?

Gospodarstvo je precej močno. Najmočnejše podjetje je Domel. Tu so še podjetja Niko, Alples, Mebor in številna druga. Imamo žagarstvo, veliko je tudi manjših zasebnikov tesarjev. Zaposlenost je visoka, brezposelnost pa zelo nizka.

 

Vaša občina v lanskih ujmah ni bila tako močno prizadeta kot nekatere druge. Kako ste se temu izognili?

Velik razlog za to, da smo bili v lanskih poplavah poplavljeni le v manjšem obsegu, je v tem, da smo pred dvema letoma začeli protipoplavno urejati porečje Selške Sore. Na tem območju je bil zgrajen nov jez, na novo se je urejala tudi celotna struga skozi Železnike. Poglobila in pohitrila se je pretočnost vode, to pa se je ob večjih padavinah pokazalo za zelo dobro, saj smo lahko velike količine vode v zelo kratkem času spravili skozi Železnike.
Podrt je bil tudi Dermotov jez, ki je bil prej namenjen za delovanje hidroelektrarne, ki pa jo je država odkupila in ne deluje več. S tem ko je bil jez odstranjen, se je tudi gladina vode v starem mestnem jedru znižala. Če ga ne bi odstranili, bi bili verjetno Železniki lani štirikrat poplavljeni.
Ta čas na tem območju gradimo nov jez, zgrajeni so bili tudi drugi jezovi. Prav tako na območju pod Sušo poteka graditev zadrževalnika, ki je druga faza protipoplavne ureditve. Svojo vlogo pa sta zagotovo odigrala tudi dva zadrževalnika proda na tem območju, ki sta že zgrajena.

 

Soočate se tudi s problematiko divjih zveri. Na tem področju imate precej izkušenj.

Težava je predvsem v nezaupanju do javnih institucij in do stroke. Tudi sam sem že drugi mandat član interesne posvetovalne skupine ministrstva za naravne vire in prostor za upravljanje velikih zveri, tako da problematiko dobro poznam. Ni pa mi všeč predvsem to, da so dejansko imenovali novo skupino in vse člane s podeželja in področja kmetijstva, razen mene in predstavnika sindikata kmetov, zamenjali. Medtem ko nevladne organizacije zastopajo oziroma predstavljajo vedno eni in isti ljudje.
Kdor hoče biti dejansko seznanjen s to problematiko, mora v to vložiti veliko časa in truda. No, sedaj se bo za naše predstavnike s področja kmetijstva zgodba začela na novo. Znova bomo poslušali njihove argumente, ki smo jih že v prejšnjem mandatu ovrgli.

 

Kako pa je zdaj z volkovi in zvermi v vašem delu Slovenije?

Na tem območju so se pojavili trije tropi volkov, na Cerkljanskem, na Jelovici in na Pokljuki. Na Jelovici je prišlo tudi do odlova mlajših volkov in označevanja z ovratnicami. Upravljalec lovišča je bil obveščen. Ker plačuje koncesijo, mora biti obveščen o tem, kje so pasti in kdaj je odlov. Spodobi se, da ga povabijo zraven, kot smo bili zraven sedaj, ko je šlo za dva volka, Nežo in Jelka. Vedelo se je, da je bil odlov narejen in kje je bil izpust.
Medtem pa je v primeru volka Mojmirja stroka izgubila vse zaupanje. Trdili so, da so ga na Jelovici odlovili in spustili. Vendar pa nas o tem ni nihče obvestil. Omenjeni volk prav tako ni imel prihodnosti, saj je v nasprotju z drugima dvema volkovoma, ki sta se takoj po izpustu spet pridružila matičnemu tropu, ostal sam in se gibal na manjšem območju. Na koncu ga je uničil lastni trop.
Iz tega primera vidimo, zakaj prihaja do nezaupanja, saj se pojavlja vedno več volkov, o katerih nismo obveščeni. Na Jelovici so se okrog izpusta volkov dogajale številne nejasnosti. Ni v redu, da se tako lovski kot okoljski inšpektorat nista odzvala na pozive upravljalca lovišča in občine Železniki. Kasneje smo si na terenu stanje ogledali tudi sami in ugotovili, da so volkovi res bili na tej lokaciji in tudi na lokaciji, kjer se je izvajalo spravilo lesa.

 

Nam lahko poveste, kaj lahko občani pričakujejo glede občinskega prostorskega načrta?

Upamo, da bomo sredi leta prišli do javne razgrnitve prostorskega načrta in da bo ta do konca leta sprejet. Takoj po objavi javne razgrnitve pa bomo objavili nov razpis za pripravo novega občinskega prostorskega načrta. Želimo si, da bi na vsakih pet let sprejeli nov prostorski načrt.

Medstavka:

Eden večjih izzivov naše občine je, da mlade zadržimo doma in jim tu ponudimo možnosti za življenje in razvoj.

Številni že izvedeni protipoplavni ukrepi so Železnike v preteklih letih obvarovali pred večjimi poplavami.

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine