Piše: Lucija Kavčič
Prof. dr. Matej Mertik, vodja študijskih programov s področja umetne inteligence in digitalnih tehnologij na zasebni Univerzi Alma Mater Europaea, nam je predstavil nove študijske programe, ki prihajajo to jesen, še zlasti študijski program kibernetske varnosti v posebnih poslovnih in javnih sistemih.
Zakaj se področji umetne inteligence in digitalnih tehnologij najhitreje razvijata?
Na naši univerzi smo v zadnjih petih letih z veliko pozornosti postavili in akreditirali inovativne in v gospodarstvo vpete študijske programe na področju digitalnih tehnologij. Zakaj? Ker je to seveda perspektiva, ker to lahko tudi sami opažamo, kako zelo se spreminjata način in delo, nekaj, kar je bilo pred leti še nepredstavljivo, je danes naša nova realnost. Seveda se lahko pogovarjamo, ali je ta realnost boljša ali na nekaterih ravneh tudi slabša, a vendar gre za tehnološki in znanstveni razvoj, ki pač poganja svet, ker je taka narava razvoja, ker je to naša notranja človeška potreba. Savas Dimopoulos, fizik delcev z Univerze Stanford, ki je bil zaposlen na Cernu, se je vprašal, zakaj se ljudje ukvarjamo z znanostjo, zakaj se ukvarjamo z umetnostjo, in pravi, da so stvari, ki so najmanj pomembne za naše preživetje, tiste, zaradi katerih smo v resnici ljudje. Tako smo od izuma pisave v Mezopotamiji do razvoja tiskarskega stroja in velikega Gutenberga ter začetka industrijske dobe pa do današnjega informacijskega sveta prehodili mnoge tehnološke revolucije, ki so popolnoma spremenile način komuniciranja in dela, spremenile svet, danes pa nam to spremembo prinaša tehnologija umetne inteligence.
Se pravi stalen napredek, razvoj …
To so stvari, ki jih ne bomo mogli ustaviti, če pa jih želimo uporabiti v pravi namen in jih tudi nadzirati, pa se moramo izobraževati. Znanje je namreč tista vrlina, ki je in bo omogočila, da se stvari razvijajo na bolje. Tam, kjer tega ni, nastajajo težave in potem nas lahko nadzira nekdo drug. Zato je izjemno pomembno, da digitalne tehnologije in podatkovno ekonomijo razumemo, da tehnologije ne samo uporabljamo, ampak jih tudi z razumevanjem zaobjamemo, saj bomo le na tak način lahko razvijali trajnostno družbo, širše regijsko okolje in seveda našo državo, kar je tudi poslanstvo naše Univerze Alma Mater Europaea.
Kakšno je stanje glede digitalizacije v Sloveniji?
Zelo me žalosti, ko spremljam, da kljub Ministrstvu RS za digitalno preobrazbo, ki je pomembna pridobitev, naša država drsi po lestvicah digitalne pismenosti, kar verjetno pomeni, da nekaj ne delamo prav, nimamo pravih prioritet, da se premalo povezujemo, kajti strojna oprema je le pogoj za razvoj digitalnih tehnologij, zato pravzaprav ne potrebujemo ministrstva, drugo smo seveda ljudje in sam tehnološki razvoj, tega pa verjetno glede na kazalnike ne upoštevamo dovolj, saj se vendar vsi zavedamo, da smo, tudi če stopimo skupaj, v Sloveniji še vedno majhni, zato sem prepričan, da je le s sodelovanjem vseh deležnikov mogoče narediti korak naprej. To pomeni tudi sodelovanje vseh deležnikov in usmeritve države. Prav taki novi inovativni študijski programi so lahko dobra priložnost, da se še bolj povežemo in tudi s tem pripomoremo k razvoju tega področja tako v naši vzhodni regiji kot tudi širše v Sloveniji, če bomo to seveda prepoznali skupaj. Ne nazadnje imamo prav v Mariboru enega najzmogljivejših superračunalnikov, ki je osnova današnjega razvoja tehnologij umetne inteligence. Načrtuje se postavitev še močnejšega, in to so v resnici priložnosti, kjer lahko rastemo in se povezujemo, seveda pa so naša vrata pri tem na široko odprta tako gospodarstvu, državi in vsem drugim, ki se srečujejo in vidijo pri razvoju nove digitalne ere.
Ste vodja študijskih programov s področja umetne inteligence in digitalnih tehnologij. Za katere programe gre?
Naj pojasnimo bralcem vaše revije, da naših študijskih programov s področja umetne inteligence, ki so prvi v Sloveniji, ne bi bilo mogoče zasnovati brez odličnega mednarodnega povezovanja in visokošolskih učiteljev na mednarodni ravni ter seveda angažmaja Evropske akademije znanosti in umetnosti, ki prepoznava kvaliteto študijskih programov na Univerzi Alma Mater Europaea ravno s to graditvijo mostov. Prav povezovanje in graditev mostov sta ključna za razvoj znanja in družbe tudi pri nas, zato smo tukaj za vse, ki nas prepoznajo in vidijo ter želijo z nami do znanja graditi boljši jutri in mirnejši svet. Da odgovorim glede študijskih programov, za katere ste vprašali. Kot sem dejal, naši programi zasledujejo potrebe sodobnega sveta. Tako na prvi bolonjski stopnji izobražujemo spletne in informacijske tehnologije, vendar je splet danes komunikacijska osnova, s katero počnemo veliko večino dnevnih aktivnosti, pri tem pa študentom ponujamo znanja, ki jim omogočajo razvoj in vpeljevanje novih digitalni storitev na različnih področjih. Velik del programa je povezan s praksami in z gospodarstvom. Na drugi stopnji ta program nadgradimo s specializacijo za področje kibernetske varnosti, kjer letos odpiramo tudi podatke in umetno inteligenco, na tretji stopnji pa to nadgradimo z izvajanjem doktorskega programa Uporabna umetna inteligenca, ki je prvi program v Sloveniji, ki obravnava to sodobno področje računalništva. Gre pa predvsem za koncept povezovanja in uporabe teh tehnologij za različna področja in različne potrebe, zato je tudi ta povezan z različnimi raziskovalnimi organizacijami, razvojnimi centri podjetij, klinikami in univerzami v svetu. Področja umetne inteligence namreč danes ni mogoče razvijati in izobraževati brez prepotrebnega sodelovanja tako v raziskovalnem akademskem kot pedagoškem smislu.
Kakšen napredek lahko pričakujemo na področju digitalne inteligence čez 10, 20 let? Bomo ljudje ostali brez zaposlitev? Bo UI zmogla vse brez človeka?
Ne, seveda ljudje ne bomo ostali brez zaposlitev, tako kot tudi nismo ostali brez zaposlitev, ko se je pojavil splet ali pred tem računalnik, so pa nastali številni novi poklici (npr. digitalni marketing, podatkovni analitik, strokovnjak s področja kibernetske varnosti, ki jih predstavljamo v programih). Nastale so številne nove potrebe, spremenil se je način delovanja družbe, življenjski slog, seveda si pa ne predstavljamo, kako velik informacijski in tehnološki sektor stoji za vsem tem vsakodnevnim delovanjem spleta. Ta del informacijskih tehnologij je danes tako rekoč del vsake organizacije. Seveda bo tudi izrazit napredek na področju digitalne inteligence, težko je povedati kakšen, ampak dejstvo je, da smo pred pragom ali v novi tehnološki revoluciji, ne samo da se spreminja programska oprema, zaradi algoritmov umetne inteligence in superračunalnikov se spreminja tudi sama arhitektura platform in procesorjev (npr. Nvidia Blackwell). To pa prinaša nesluten napredek in tudi sam se sprašujem, kakšne bodo nove naprave v nekaj letih. Gotovo pa je to, da bo mobilni telefon dopolnil neki nov pojav inteligentnih naprav različnih namembnosti, morda naši osebni pomočniki tudi v obliki avtonomnih robotov ali drugih rešitev, ne nazadnje so ti roboti že tukaj.
In tudi droni …
Če pogledate samo drone, ki so spremljali kolesarsko Dirko po Franciji ali industrijo 4.0. Napredek v robotiki je danes prav zaradi umetne inteligence v neslutenem razmahu na vseh področjih, avtomobili se spreminjajo v robote, v restavracijah imamo pomočnike, takih tehnoloških rešitev za podporo storitvam bo vedno več, ne bodo pa nadomestile človeka, samo predrugačile bodo svet. Drugo vprašanje je seveda, kaj pravzaprav družba potrebuje, kar je seveda domena humanistov, sociologov in družbene stroke ter akademske skupnosti kot celote, ampak ravno tukaj se dogajajo največji preboji, saj tehnologija in družboslovje danes pri novih rešitvah sodelujeta z roko v roki tudi pri upravljanju teh rešitev. Lep primer je Akt o umetni inteligenci, ki je ravno rezultat takih premislekov širokega interdisciplinarnega foruma tako na evropski kot svetovni ravni, tem etičnim vidikom pa tudi v naših programih dajemo velik poudarek.
Kaj pa področje digitalnih tehnologij? Kako ga vidite čez 10, 20 let?
Prav vsa obstoječa in prihodnja infrastruktura, ki poganja svet, potrebuje ljudi, in tako jih bo potrebovala tudi prihodnja digitalna tehnologija, vključujoč nove tehnologije umetne inteligence, ki bodo vsaj po moji oceni ostale med nami kot neka nova realnost z nekimi novimi storitvami, novim razvojem in novimi rešitvami, svet in ljudje pa se bomo temu morali prilagoditi tudi z novimi poklici in novimi potrebami. Vendarle sam vidim tehnologijo kot orodje, s katerim lahko sami izboljšujemo sebe in svet, a žal to orodje lahko uporabljamo tudi v drugačne namene, v namene nadzora, moči, kar nas vse skupaj lahko danes skrbi. Prav je, da nas skrbi, kajti le s takim zavedanjem bomo lahko uspešno premagovali takšne in drugačne čeri, ki so del vsake tehnološke revolucije, tudi današnje, to je naše skupno poslanstvo, in če bomo temu namenili dovolj pozornosti, lahko na razvoj gledamo s svetlimi očmi. Tehnološki razvoj mora namreč vedno biti poravnan tudi z razvojem rasti človeka samega, rast humanizma in pomena človeka pa v splošnem ni globalni pojav, ampak gre za lokalna območja, ki pa morajo nujno imeti globalni vpliv ter to odgovornost na tak način usmerjati. Če te naloge ne bomo tukaj opravljali skupaj z razvojem znanj in odgovornosti tam, kjer nastajajo, kar je prav naloga nas vseh, potem seveda ni mogoče zaupati v boljši jutri. A vendarle, treba se je zavedati, da nikjer ni bilo rečeno, da je življenje samoumevno, preprosto in predvsem, da je lahko in da so lahki tehnološki preboji. Stvari vendar niso črno-bele in brez truda kaj malo gre, pa čeprav se lahko danes v obdobju velikih jezikovnih modelov, kot je ChatGPT, to morda včasih tako »brez truda« sliši. Zato pa se učimo, učimo vse življenje, tega le ne morejo prevzeti stroji, ne na taki ravni.
Jeseni se vašim ustaljenim študijskim programom pridružuje še študijski program kibernetske varnosti v posebnih poslovnih in javnih sistemih. Kako ste ga zasnovali?
Današnji geopolitični izzivi in globalni svet seveda zahtevajo vedno več znanj in pozornosti, ki jo moramo namenjati kibernetski varnosti, da seveda spletne in digitalne storitve lahko nemoteno delujejo. Tedensko lahko opazimo, da je po eni strani zaradi tehnološkega napredka in odvisnosti od tehnologij, po drugi pa nemirnega sveta potreba po varnosti vedno večja. To prepoznava tako Evropa kot preostali svet, zato se kibernetska varnost kot področje tudi strateško umešča v prepotrebna znanja v vseh sistemih družbe − od kritične infrastrukture, gospodarstva, zdravstva, energetike pa, če želite, do izobraževanja. Podatki in informacije imajo vedno bolj pomembno vrednost in kot take jih moramo varno upravljati. Zaradi tega in tudi situacije, v kateri potrebe po takšnih kadrih naraščajo, saj je samo v tem in prihodnjem letu pričakovati nekaj tisoč delovnih mest primanjkljaja samo na območju Slovenije in Hrvaške, seveda pa tudi v vseh drugih državah EU. Zato smo v skladu z našim poslanstvom področje kibernetske varnosti na naši univerzi posebej utrdili tudi s tako imenovanimi mikro tečaji, ki prihajajo kmalu v veljavo in kjer z mednarodno uveljavljenimi strokovnjaki, ki na tem področju delujejo desetletje in več, ponujamo nov specializiran in prilagojen program Kibernetska varnost v posebnih poslovnih in javnih sistemih, ki je del magistrskega programa in modula Kibernetska varnost.
In kaj ta vključuje?
Ta novi tečaj bodo naši študentje magistrskega programa poslušali v naslednjem letu (pokriva na primer razumevanje kibernetske kriminalitete, digitalne forenzike, spletnega terorizma, kibernetskega vohunjena in drugega), kot prilagojen pa je na voljo tudi vsem drugim javnim in poslovnim sistemom, ki bodo lahko za svoje potrebe v sodelovanju z nami upoštevali to pomembno področje, pa najsi gre za upravljanje železniške infrastrukture, podjetij v energetiki, zdravstva ali varnostnih sil. Vzpostavljeno imamo močno mrežo izkušenih izvedencev pri izobraževanju na tem področju z referencami iz mnogih držav, ki lahko takoj spoznajo potrebe in znanja ter jih v sodelovanju z nami iz sveta prenesejo k nam in jih nadgradijo, ta znanja pa bomo v Sloveniji vedno bolj potrebovali.
Kako ste zadovoljni z vpisom na študijske programe vašega področja? Kako se odzivajo študentje?
Lahko rečem, da se pri nas vpis vsako leto konstantno povečuje, je pa res, da konkuriramo brezplačnim javnim študijskim programom, pri nas so namreč ti programi plačljivi, zato imamo kar nekaj izzivov pri tem, kako v slovenskem prostoru nagovoriti mlade in starše, da kljub ceni in plačilu izberejo nas. To ni lahka naloga, se pa kažejo prvi rezultati in zelo sem vesel, da tudi Univerzo Alma Mater Europaea mladi danes po petih letih začnejo prepoznavati tudi po programih digitalnih tehnologij, predvsem pa se zanjo odločajo zaradi sodobnega online študija, ki smo ga pri nas v ospredje postavili že v samem izhodišču, saj ta študentu omogoča veliko prilagodljivost, nam pa sodelovanje mnogih strokovnjakov iz gospodarstva in drugih učiteljev iz akademskega sveta, zahteva pa seveda drugačen način dela, drugačen angažma in tudi posebno noto pri socializaciji in študentskemu ter akademskemu življenju, kar vzgajamo z mnogimi delavnicami in srečanji v živo. Ko smo postali univerza, pa smo omenjeno začrtali tudi v naši nadaljnji viziji in strategiji razvoja digitalnega stebra in jo poimenovali »Majhni v Sloveniji, veliki v Evropi«. Oboje je res in oboje ima svoje prednosti.
Ali Alma Mater uvaja še kakšne novosti; jih lahko kratko predstavite?
Vedno uvajamo kakšne novosti. Kot že rečeno, uvajamo nove mikro kredite, uvajamo novo poglavje in obračamo list pri sodelovanju z gospodarsko zbornico in interesnimi združenji, prav tako pa uvajamo nekaj novih študijskih programov. Med njimi naj izpostavim kolege, ki se ta čas približujejo akreditaciji študijskega programa s področja psihoterapije, in kolege, ki pripravljajo nov študijski program digitalne arhivistike, izjemno zanimivo področje, in sicer v sodelovanju z grškimi univerzami in drugimi pomembnimi institucijami, ki razvijajo to področje novega načina študija, ko se univerze moramo prilagajati novim potrebam in načinu dela, ki jih prinaša sodoben tehnološki razvoj. Prav ti novi načini dela so nekaj, kar ponujamo tako slovenskim kot tudi tujim študentom.
Kaj bi želeli poudariti za konec?
Predvsem bi želel pozdraviti prav vse kolege z Univerze Alma Mater Europaea in vodstvo univerze ter se jim zahvaliti za vso podporo in neutrudno pomoč pri postavitvi študijskih programov digitalnega stebra. Brez njih te priložnosti novega študija digitalnih tehnologij v Sloveniji ne bi bilo. Predvsem pa bi želel pozdraviti tudi vse morebitne potencialne študente, ki se bodo ali pa se odločajo za pridobitev novih znanj digitalne ere, in seveda pozdraviti bralce vaše revije. Po nekoliko mirnejšem poletju nas že čaka novo obdobje, ki bo gotovo vznemirljivo. Le veselimo se lahko novih raziskovalnih projektov in sodelovanja študentov z diplomskimi in magistrskimi deli, ki pri nas soustvarjajo zakladnico znanja in spretnosti, to pa je tudi naš skupni cilj − z znanji in veščinami digitalnega univerzuma razvijati boljši jutri in svetlejši svet.
