24.1 C
Ljubljana
ponedeljek, 24 junija, 2024

Gozdno gospodarstvo Bled je največje zasebno gozdarsko podjetje v Sloveniji

Piše: Lea Kalc Furlanič

Gozdno gospodarstvo Bled (GG Bled) je največje zasebno gozdarsko podjetje v Sloveniji. Letno poseka, odkupi in proda skupaj od 550.000 do 600.000 kubičnih metrov lesa in ima približno 70 milijonov evrov prometa ter okoli dva milijona dobička. Ker imajo veliko dela v Italiji, so tam celo odprli hčerinsko podjetje.

Zavod za gozdove podjetju GG Bled v skladu z 10-letnimi plani določi, koliko kubičnih metrov lesa lahko letno posekajo v gozdovih Nadškofije Ljubljana, s katero imajo izvajalsko pogodbo. (Foto: Polona Avanzo)

GG Bled ima dolgo tradicijo, saj so ga ustanovili že leta 1947, od leta 2007 pa je v lasti Nadškofije Ljubljana oz. njenega podjetja Metropolitana, ki upravlja z nadškofijskimi gozdovi. Teh je največ na Pokljuki, pa tudi na Jelovici, Mežakli, na Savinjskem in drugje. GG Bled vodita dva direktorja, mag. Anton Kočar in mag. Kristina Šteblaj. Podjetje šteje približno 100 zaposlenih in ima precej svoje mehanizacije: tovornjake za prevoz hlodov, najsodobnejše stroje za sečnjo, tovornjake in žičnice za žično spravilo na težko dostopnih terenih in še kaj. Za gozdna in transportna dela najemajo tudi podizvajalce. Za odkup lesa pri zasebnikih je v GG Bled zaposlenih več kot 20 odkupovalcev, ki pokrivajo celotno Slovenijo.

Hčerinsko podjetje v Italiji

Žičniško spravilo je zaradi težavnih terenov zelo zahtevno opravilo. GG Bled na območju Predazza v Italiji izvaja veliko žičniške sečnje in spravila, zato so tam ustanovili  hčerinsko družbo. (Foto: FB GG Bled)

»Glavna dejavnost Gozdnega gospodarstva Bled je gospodarjenje z gozdom oz. gozdna proizvodnja, prodaja in odkup lesa. Imamo še gradbeno sekcijo, ukvarjamo pa se tudi s turizmom, saj oddajamo turistične kapacitete na Pokljuki, v Stari Fužini, Piranu in Barbarigi na Hrvaškem,« pojasnjuje direktor mag. Anton Kočar. Kot pravi, njihova gozdarska dejavnost obsega tri področja. »Izvajamo klasično sečnjo, strojno sečnjo in tudi spravilo lesa z žičniško mehanizacijo. Vse tri vrste sečnje izvajamo tukaj v gorenjskih gozdovih. Predvsem v tistih, ki so v lasti Nadškofije Ljubljana. Z družbo Metropolitana, ki upravlja z nadškofijskimi gozdovi, imamo sklenjeno dolgoročno pogodbo za izvajanje storitev sečnje in spravila lesa ter odkupa in prodaje. Delamo pa tudi na drugih deloviščih. V zadnjih nekaj letih zlasti v Italiji, kjer imamo štiri svoje žične naprave, hkrati pa še najemamo tuje. Tam spravljamo les zaradi sanitarne sečnje oz. posledic lubadarja. V Italiji, v Predazzu, deluje od lani tudi naša hčerinska družba, s katero izvajamo žičniško spravilo. V letošnjem letu imamo namen razširiti njeno poslovanje.«

Medtem ko so se v lanskem letu na razpise v Italiji prijavljali prek matičnega podjetja, se bodo odslej pretežno prek hčerinskega. Le-to deluje po italijanski zakonodaji, tudi sezonske delavce, ki jih napotijo tja, plačujejo po njihovih standardih. »Kakorkoli, je kar nekaj izzivov poslovati in delati v Italiji, vendar pa so tudi dobre priložnosti. Na območju Predazza so gozdovi zelo prizadeti zaradi lubadarja, tako da nas tam čaka še veliko dela. Ocenjujemo, da bo obseg dela količinsko v tem letu tam podoben, kot je v gozdovih Nadškofije na Gorenjskem,« pojasnjuje direktorica mag. Kristina Šteblaj.

GG Bled tretjino svoje sečnje opravi strojno, posebno na slabše dostopnih območjih. Na fotografiji je delo s strojem harvester. (Foto: Polona Avanzo)

Predviden letni posek je 50.000 kubikov

Zavod za gozdove jim v skladu z 10-letnimi plani opredeli oz. določi, koliko kubičnih metrov (kubikov) lesa lahko letno posekajo. A če pride do sanitarne sečnje zaradi ujm (kot posledice vremena, lubadarja), se količina poseka spreminja. Potem se običajen posek dreves lahko spremeni tako, da opravijo manj rednega poseka in več sanitarnega. »Tako se utegne v letošnjem letu zgoditi, saj je bilo lansko leto zelo suho, da se bo lubadar precej razširil. To pomeni, da bomo verjetno morali posekati precej več kot 50.000 kubikov, kolikor imamo v planu,« nam zaupa mag. Končar. Sicer pa količine in območja, na katerih se bo sekalo, v sodelovanju z Zavodom za gozdove opredeli upravitelj gozdov Nadškofije Ljubljana Franc Pogačnik. GG Bled je izvajalec.

Tedensko 300 tovornjakov lesa

Podjetje Metropolitana je GG Bled kupilo leta 2007. Kljub spremembi lastništva se sam princip delovanja ni bistveno spremenil, pojasnjuje direktor. In še, da sta s Šteblajevo vodenje GG Bled prevzela pred malo manj kot pol leta. Pred njima je bil direktor Marko Matjašič, ki sedaj vodi podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG).

V zvezi s prihodki GG Bled sogovorec dodaja: »Glavno področje našega podjetja je odkup in prodaja lesa. Celotno Slovenijo imamo pokrito z odkupovalci, prek 20 jih je. Prodaja je razpršena med več kupcev, na nikogar nismo vezani s prevelikimi količinami. GG Bled v povprečju odpremi približno 300 tovornjakov na teden različnim kupcem po Sloveniji pa tudi v Avstrijo, Italijo, celo do Kitajske.«

Opozori še na stanje lesnega trga v Nemčiji: »V preteklih nekaj letih smo s pomočjo podizvajalcev veliko sekali v Nemčiji. Ta les smo večinoma prodajali na Kitajsko, nekaj tudi v Italijo in Avstrijo. A zdajšnje cenovne razmere na odkupu v Nemčiji in na prodaji na Kitajskem niso takšne, da bi bilo poslovanje uspešno. Razmere pa ves čas spremljamo in se bomo v primeru ugodnejših cenovnih razmerij na ta trg tudi vrnili.«

Prodaja in odkup lesa zelo nihata glede na cene oz. glede na to, kaj se dogaja tako na trgu kot tudi v naravi. Če je več sanitarne sečnje, več ujm na večjem območju torej, cene sanitarnega lesa padejo. »Pomembno je tudi vedeti, da je les pokvarljivo blago in svež les, na primer bukov, ki se seka ta čas, mora biti dovolj hitro pri kupcu, sicer se lahko zmanjša njegova kakovost in s tem tudi vrednost. V tej smeri moramo zato biti zelo pazljivi. In ker gre za velike količine, je to še toliko pomembnejše,« pravi mag. Končar.

Hlode, zrezane na dolžino 4 metre, iz gozda odpeljejo s posebnimi stroji za izvoz lesa – z zgibnimi polprikoličarji (forwarderji). (Foto: Polona Avanzo)

Če stroji stojijo, delajo izgubo

GG Bled je največji zasebni odkupovalec in največje zasebno gozdno gospodarstvo v Sloveniji. V panogi je večje le podjetje SiDG, ki upravlja z gozdovi v državni lasti. »Tudi kar zadeva tehnologijo, smo bili ves čas med prvimi. Gozdna proizvodnja teče vse leto. Če nam stroji stojijo, delamo izgubo. Naprava za žičniško spravilo ali stroj za sečnjo harvester namreč ne staneta malo, od 700.000 evrov naprej, lani sta bila nabavljena dva tovornjaka za prevoz hlodovine. Naši odkupovalci (njihov seznam je na naši spletni strani) odkupujejo les po vsej Sloveniji, in sicer od zasebnih lastnikov gozdov. Lahko se odkupi les na panju, kar pomeni, da mi ponudimo sečnjo, spravilo do kamionske ceste in transport do skladišča ali direktno do kupca. Ponujamo samo odkup lesa ali sečnjo, ali spravilo, ali kombinacijo. Tudi manjše količine,« še o njihovih storitvah pripovedujeta sogovorca. Poleg sečnje se ukvarjajo tudi z negovanjem gozda.

Cene lesa se hitro spreminjajo

Ob tem mag. Končar poudari: »Ta čas je cenovna situacija takšna, da se splača sekati vse. Zaradi lanske krize na energetskem področju so namreč cene odkupa in prodaje lesa postale nadpovprečne. Za primer: bukova drva so pred tem kar nekaj let v povprečju stala 50 do 55 evrov. Zdaj jih prodajajo za 110 evrov in več. Cene so se spremenile, ker so poskušali nadomestiti plin in elektriko za ogrevanje s sekanci in s peleti. Ljudje so spreminjali sisteme ogrevanja, prešli so na ogrevanje z lesnimi izdelki. To je pomenilo, da je cena za manj kakovosten les zelo zrasla, zato so se podražile tudi druge, kvalitetne vrste lesa. Sedaj so se cene sicer začele spuščati, a denimo sveža smreka ima ta čas kar visoke cene tako na odkupni kot prodajni strani. Se pa lahko spremenijo v mesecu ali dveh. Cene lesa slabše kvalitete, ki se uporablja za drva, celulozo, embalažo, utegnejo v naslednjem četrtletju kar krepko pasti.«

Cene se oblikujejo na podlagi povpraševanja in ponudbe, še pojasnjuje direktor GG Bled. Ta čas v tem delu Evrope primanjkuje lesa, zato je seveda povpraševanje po njem veliko. Čeprav so po eni strani skladišča velikih kupcev, predvsem s slabšim lesom, kar precej polna, imajo predvsem sveža smrekovina (kvaliteta A, B, C), ravno posekana drevesa oz. hlodovina zelo ugodno ceno za prodajalce oz. trgovce. »Ta čas je zlasti v Avstriji veliko povpraševanje po smrekovih hlodih, tako da nam ne uspe vsega zapolniti. Vremenske razmere pri nas v prvih mesecih letošnjega leta namreč niso bile najugodnejše; predvsem na Dolenjskem je bilo nekaj časa preveč snega ali pa premalo mrzlo in s tem preveč blata, kar je oteževalo dostop do lesa. Tudi če je bilo kje že posekano, je bilo s tovornjaki skoraj nemogoče doseči ta mesta. Šele zadnji čas se sečnja na polno izvaja,« brez ovinkov pripoveduje Končar in napoveduje, da gospodarska napoved za letošnje leto ni najugodnejša, kar pomeni, da bodo lahko cene na strani kupcev kar precej padle. Ponudba bo tudi kar precejšnja, saj se zdaj že ocenjuje, da je zaradi lanskih vremenskih razmer pričakovati precej škode in posledično sanitarne sečnje zaradi lubadarja. In to spet pomeni drugačne cene na trgu.

Les je pokvarljivo blago in svež les mora biti dovolj hitro pri kupcu, sicer se lahko zmanjša njegova kakovost in s tem tudi vrednost. (Foto: Polona Avanzo)

O gradbeni sekciji

V podjetju GG Bled deluje tudi gradbena sekcija za nizke gradnje. Gradijo gozdne ceste, vlake. Urejajo morebitna poškodovana gozdna tla po spravilu lesa in še kaj. Sicer gozdne posege za ceste in vlake določi Zavod za gozdove, lastnik ne sme sam posegati v gozd. Veliko gozdnih cest je lokalnih in občinskih. Za njihovo vzdrževanje in urejanje občine in država objavljajo javne razpise. Tudi GG Bled se prijavlja nanje, na Gorenjskem precej uspešno: »Najbrž nas izberejo, ker imamo veliko znanja o gozdu, kaj je za gozd dobro in kaj ni dobro. Konec koncev imamo dolgo tradicijo.«

Za konec

»Smo veliko podjetje, poslujemo brez gotovine, vse prek računov oz. prek nakazil na transakcijske račune. In smo zanesljivi plačniki. Z lanskim letom je bila spremenjena organiziranost podjetja z vpeljavo sistema ‘štirih oči’, zato sva zdaj dva direktorja, ki morava bistvene odločitve sprejemati soglasno,« povzema direktorica.

Oba pa še opozorita na napačne govorice v javnosti: »Do nas so prišle govorice, naj bi lastnica GG Bled prodajala, vendar to ne drži. Poslujemo stabilno, kar ostaja naš cilj tudi v prihodnje, hkrati pa iščemo možnosti za povečanje dodane vrednosti in nadaljnji razvoj. V prihodnosti si želimo doseči vertikalno povezanost slovenske lesno-predelovalne industrije, ki je mogoča na različne načine. Predvsem pa se trudimo ohranjati pozicijo, ki jo imamo, sledimo razmeram na trgu ter se glede na analize in poslovne rezultate skušamo razvijati naprej in iskati nove trge.«

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine