Piše: Andrej Sekulović
Dr. Božidar Veljković je predstojnik študijskega programa Strateški komunikacijski menedžment in izvajalec dveh predmetov na prestižni univerzi Alma Mater Europaea v Mariboru, katere sedež je sicer v Salzburgu.
Svojo akademsko pot je začel na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, doktoriral pa je iz političnih znanosti na Univerzi v Zagrebu. Bil je prvi dekan Fakultete za turizem Univerze v Mariboru. Kot predavatelj je deloval tudi na Univerzi Banjaluka. Je tudi kolumnist, ki piše za številne slovenske, srbske, hrvaške in druge revije ter časopise. Z njim smo se pogovarjali o načelih demokracije kot tudi o tem, kakšno demokracijo imamo v sodobni družbi.
Dr. Veljković, nam lahko za začetek poveste, kako ocenjujete stanje demokracije danes?
Govoriti za časopis Demokracija o demokraciji danes je vse prej kot lahko. Seveda, oceno stanja demokracije je najbolje dočarati s predstavitvijo ugotovitev tistih, ki se že dolga leta ukvarjajo z raziskovanjem tega fenomena. Kot nam sporočajo vodilne avtoritete s področja raziskovanja sodobnih družbenopolitičnih sistemov ali modelov politične vladavine –demokracija je v krizi. »Imamo demokratične institucije, ki ne delujejo. Za to ni opravičila, saj je naše življenje odvisno od delovanja teh institucij (J. Sachs, 2023).« »Volivci ne zaupajo demokratičnim institucijam iz različnih razlogov, najpomembnejši med njimi je nedvomno prepričanje, da volja volivcev nima veliko možnosti, da doseže svoj cilj (R. Svetlič, 2022).« Volivci torej nimajo možnosti, da bi dosegli svoj cilj, ker »odločitev – proces sprejemanja odločitev ni več pod nadzorom javnosti, temveč v rokah neizbrane birokracije« (N. Chomsky, 2016). »Moja teza je, da se vse bolj pomikamo proti postdemokratičnemu polu, kar pojasnjuje razširjen občutek razočaranja in nezadovoljstva nad stopnjo participacije in odnosov med političnim razredom in množico državljanov v številnih, največjih in razvitih državah (C. Crouch, 2007).«
Pred kratkim so bile evropske volitve, zaradi česar je te dni znova veliko govora o samih volitvah …
Ja, res je, a če sodimo po udeležbi na volitvah v evropski parlament, še posebej na Hrvaškem in tudi v Slovenij (20- do 40-odstotna udeležba), je malo ljudi praznovalo. Prazničnost volitev močno ponižuje evforično proslavljanje zmagovalcev. Prevzemanje vodenja države na katerikoli ravni pri tistih, ki resno mislijo, povzroča skrb in resno držo.
Sicer pa, kakovosti življenja v državi ne določajo politiki in politične stranke, temveč ljudje, državljani in njihova ne/aktivnost oziroma ne/vključenost v procese družbenega življenja (predlaganja sprememb in odločanja). Iz samega koncepta volitev in volilne pravice izhaja, da je ljudska volja tista, ki tvori najboljšo državo. Zato so volitve predvsem državotvorno dejanje volivcev. Seveda pogosto pozabimo, da je kandidiranje v politiki ali uporaba pasivne volilne pravice prav tako državotvorno dejanje. Kakovost izbire na volitvah določa konkurenčna ponudba (programi) odgovorov na vprašanja o razvoju države. Ne/udeležba na volitvah pa je dejanje ne/zagotavljanja legitimnosti izvoljenih posameznikov in organov, s čimer se demokracija osmisli ali osmeši.
Kot nam sporočajo vodilne avtoritete s področja raziskovanja sodobnih družbenopolitičnih sistemov ali modelov politične vladavine – demokracija je v krizi.
Kako pa gledate na samo volilno pravico in njeno vlogo v demokraciji?
Svet je razdeljen pri vprašanju neobvezne ali obvezne udeležbe na volitvah, kar je po mnenju logike umetna dilema. Če je volilna pravica ustavno zagotovljena, je njena uporaba logično ravnanje in uresničevanje aktivnega državljanstva v konceptu državotvornosti. Danes ima namreč samo 27 držav v svojih ustavah zapovedano udeležbo volivcev na volitvah, kar pa ne pomeni, da se o tem ne bi bilo treba pogovarjati. Sodobna pravna ureditev teži k čim manjšemu formalno-pravnemu urejanju izvedbe volitev, izhajajoč iz predpostavke, da je zavest ljudi o njihovi družbeni in državotvorni vlogi prerasla potrebe po pravni prisili. Veliko je razlogov, zakaj ljudje pogosto ločujejo državo od družbe ali državo nekritično doživljajo kot odtujeno moč. Eden glavnih je komunikacijski deficit na relaciji institucije in organi ter volivci, medijska svoboda, volilni sistem, volilna geografija itd.
Kako je koncept lokalne samouprave povezan z uresničevanjem demokracije?
Svojo najboljšo projekcijo za doseganje ciljev demokratizacije, ustvarjanje pogojev torej za odločanje tistih, ki jih odločitve prizadevajo, danes vidimo v konceptu lokalne samouprave. Kot rečeno, koncept lokalne samouprave omogoča vsebinsko približevanje posrednih h konceptu neposrednih volitev. Do danes je v Sloveniji občina temeljna in edina enota samouprave. Sicer pa naša ustava pozna še pokrajine kot drugo raven oblikovanja lokalne samouprave, ki še ni udejanjena, čeprav je potrebna zakonodaja pripravljena. Pomeni, da državni zbor lahko s pravno »promocijo« pokrajin ukine neustavno stanje, ki ga imamo. Dosedanja oblika para/lokalne »samouprave« v obliki 12 razvojnih regij je po načinu konstituiranja in delovanja »nedemokratična«, čeprav funkcionalna »institucija« z dobrimi nameni enakomernega razvoja oz. decentralizacije, dobro pa bi bilo, da bi jo nadomestiti z ureditvijo in delovanjem pokrajin.
Bi nam lahko zaupali svoja stališča do pojmov, kot so volitve, demokracija in državotvornost?
Čeprav živimo v času brezobzirne globalizacije in relativizacije vsega posebnega in identitetnega, bodo države kot interesno in pravno organizirane skupnosti ljudi še lep čas obstajale. Čeprav so ljudje povečini cepljeni z visoko dozo svetovljanstva, država podobno kot družina ostaja v zavesti mnogih ljudi oaza miru, varnosti in sproščenosti.
Država, takšna in drugačna, je nekaj, na kar vedno računamo, in preveč tarnamo, kadar država računa na nas. Od avtokratske ideje »država − to sem jaz« do demokratične paradigme »država − to smi mi vsi« traja avantura iskanja najboljšega sožitja države in državljanov.
Od preprostega zahtevanja računa za sleherni nakup prek plačevanja davkov in prispevkov, spoštovanja obstoječega pravnega reda, odzivanja na različne akcije solidarnosti, promoviranja kulture in jezika ter drugih značilnosti konkretno prispevamo k državotvornosti kot posebni obliki dostojanstva in identitete. Tokrat puščam ob strani tudi sterilna teoretiziranja o patriotizmu in ljubezni do domačega kraja na eni ter globalizaciji, utemeljeni na interesih kapitala, kot odgovoru na vse probleme sodobnega sveta na drugi strani.
Iz samega koncepta volitev in volilne pravice izhaja, da je ljudska volja tista, ki tvori najboljšo državo.
Bi izpostavili še katera področja, na katerih bi lahko izboljšali delovanje demokracije?
Kot rečeno, je treba na področju političnega, skoraj enosmernega participativnega komuniciranja premisliti druge možnosti in namesto persuazivnega načina komuniciranja med deležniki uporabljati dvosmerno komuniciranje ob vključevanju načel deliberativnega komuniciranja. Če je kje prostor za inovativne spremembe oz. izboljšanje vladavine ljudstva, so to volilna geografija, volilni sistemi, načini odločanja v izvoljenih organih in institucijah. Treba je kritično premisliti prakso odločanja s solucijo – vzdržan. Smo že rekli, treba je inovirati uporabo obeh plati ustavne pravice. Upajmo, da bo državni zbor upošteval voljo ljudstva na referendumu in sprejel uporabo prednostnega glasu v zakonu o volitvah v DZ. Preferenčni glas in spolne kvote, čeprav je oboje z najboljšimi nameni, lahko predstavljajo problem doseganja namena demokracije – svobodne volje in najboljše izbire.
Kje je Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami?
Udejanjanje demokracije v Sloveniji je na ravni evropskega povprečja. Slovenija ima glede tega vprašanja v primerjavi z večjimi ali velikimi državami EU prednost, manjši prostor − večja možnost kakovostnega komuniciranja. Z vidika izboljšanja demokracije, kot smo že omenili, imamo priložnost operacionalizacije ustavno določene naloge državnemu zboru o ustanovitvi pokrajin, s čimer se omogoči dodatno vključevanje ljudi v procese odločanja. Drugo, z vidika kakovosti sprejetih odločitev, čeprav je DZ edini zakonodajni organ, imamo na voljo še državni svet, ki lahko vpliva na boljše odločitve DZ, kar pa je tudi cilj dobre demokratične države. Krepitev ekonomske demokracije je dodaten prostor izboljšanja celostne podobe demokracije v Sloveniji. In na koncu, stopnja poistovetenja posameznika s skupnostjo, ki je pri nas visoka, je zagotovilo, da se bo krepilo aktivno državljanstvo kot manifestacija delovanja demokracije.
