23.1 C
Ljubljana
torek, 25 junija, 2024

Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije: »Z državo si želimo normalnega, uravnoteženega, enakovrednega dialoga« «

 

Piše: Lea Kalc Furlanič, foto: Polona Avanzo

 

Bliža se 24. maj in z njim 19. Forum obrti in podjetništva v organizaciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Predsedniku vlade in drugim udeleženim ministrom bodo predali zahteve in pričakovanja slovenske obrti in podjetništva do države. »Ker vseh 137 zahtev do naslednjega foruma ne bo moč izpolniti, bomo na vlado naslovili le pet ključnih, za katere pričakujemo realizacijo,« poudarja predsednik OZS Blaž Cvar.

 

Obrtno-podjetniška zbornica ima med reprezentativnimi zbornicami v Sloveniji še vedno največ članov, število se giba okoli 20.000, vendar morajo zaradi osipa, ukinjanja podjetij, pridobivati nove člane. Zato so sedaj zagnali nove marketinške aktivnosti za pridobivanje novih, predvsem mladih podjetnikov. »Pri zastopanju bomo namreč uspešnejši, če nas bo čim več, če bo krog delodajalskih interesov in potreb čim širši. Zato bomo imeli brez organizacij, ki zastopajo delodajalske interese oz. interese obrtnikov in podjetnikov, tako ta čas kot v prihodnje težave,« izpostavlja predsednik Obrtno-podjetni- ške zbornice Blaž Cvar.

 

Kmalu bosta minili dve leti, odkar ste predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Ste zadovoljni z opravljenim delom?

Če ocenjujem le sebe, bi zaradi svoje samokritičnosti in vztrajanja pri doseganju ciljev rekel, da bi si želel storiti še več. A smo se morali žal ukvarjati z energetko krizo, potem se se zgodile poplave, pa napovedane reforme, zato je bilo veliko naše energije usmerjene v reševanje teh situacij. Vendar v zbornici smo ekipa, delujemo skupaj, vsi skupaj se zelo trudimo dosegati zastavljene cilje in rezultate. Zato vse pohvale ekipi za opravljeno delo. Sam zase pa vem, da bom moral še veliko ciljev, ki sem si jih zadal, izpolniti.

 

Dnevno ste v stiku s podjetniki, na katere probleme največ opozarjajo?

Glavna težava v zadnjih letih, ki je omejila tudi razvoj podjetij, je zelo omejen trg dela. Kadrovske težave torej. Zaradi tega se je marsikdo omejil pri svojem poslovanju, ker pač primernih kadrov ali pa kadrov sploh ne more dobiti. Sledijo še druge težave: obremenitve dela, stroški dela, vsi stroški, ki so se izjemno zvišali … Če je podjetniku na posameznem področju oz. v panogi uspelo vse pretvoriti v končno ceno produkta, ki vse skupaj pokrije, je to ohranjalo konkurenčnost njegovega podjetja, sicer ne. Predvsem imajo podjetja, vezana na tuji trg, v tem kontekstu težave. Bom pa še v nadaljevanju pojasnil, zakaj smo še vedno država z izjemnimi obremenitvami

 

V katerih poklicih je največ kadrovskih težav? Najbrž v gradbeništvu, turizmu …

Povsod. Ravno prihajam z zaposlitvenega sejma zavoda za zaposlovanje, skupaj smo ugotovili, da se je pomanjkanje kadrov z nekaj deficitarnih poklicev oz. panog pravzaprav preselilo na vse. 120 jih je na seznamu, tako da potrebujemo kadre povsod, v javnem sektorju, zdravstvu, gospodarstvu – ta področja, to vemo, pa obsegajo skoraj vse poklice.

 

Že nekaj mesecev po prevzemu položaja ste se soočili z energetsko krizo. Kako gledate danes na visoke cene elektrike?

Pri vprašanju visokih cen elektrike v t. i. energetski krizi v Sloveniji smo našli delne rešitve. Cene, ki so bile za večino podjetij, za mali poslovni odjem torej ter za mala in srednja podjetja regulirane, niso bile regulirane na tak način, da bi lahko bile cene proizvodov podjetij z visokim deležem stroška električne energije konkurenčne. Imamo veliko primerov, ko so morali omejiti oz. okrniti obseg poslovanja. Ravno pri izvozno naravnanih podjetjih se je to poznalo. Zato smo le delno zadovoljni z rešitvijo regulacije cen električne energije. Čudimo se še vedno visoki redni ceni električne energije, spremljamo namreč že kar veliko mesecev, da je cena na trgu dosti nižja, kot pa je regulirana cena električne energije, ki jo plačujemo. Vprašanja, nas tarejo že več mesecev, bodo kmalu spet aktualna, posebno ko bomo dobili nov način obračunavanja omrežnine.

 

Kako komentirate situacijo na trgu dela, kjer primanjkuje delavcev, nekaj 10.000 naših ljudi pa dela v Avstriji in na Madžarskem?

Prihajam z območja ob avstrijski meji, kjer nekaj tisoč prebivalcev dela v sosednji Avstriji. Ugotavljam, da so se slovenske neto plače že precej približale avstrijskim, če seveda upoštevamo neobdavčeni del naših plač (malica, prevoz na delo). Zato menim, da bi lahko z nekaterimi spodbudami privabili nazaj to delovno silo, ki jo tako nujno potrebujemo pri nas. Vsaj tiste, ki v tujini delajo krajši čas. Kdor dela daljši čas, bo v tujini dobil višjo pokojnino kot doma. Sam bi poskušal, kot so Hrvati, privabiti vsaj del te delovne sile nazaj.

 

Štiriindvajsetega maja bo Forum obrti in podjetništva, kaj se bo dogajalo? 

Že devetnajsto leto bomo vladi, predsedniku vlade in drugim udeleženim ministrom predali zahteve slovenske obrti in podjetništva, ki jih pripravljamo. To je najbolj celovit strateški dokument gospodarstva v Sloveniji. Ne samo za obrtnike, ampak za širši del gospodarstva. Dokument je nastal s pripombami in predlogi vseh naših 30 sekcij, te se delijo še po panogah in poklicih, sodelujejo vse območne zbornice, ki jih je 62. Predloge in pripombe zberemo vsako leto, jih ažuriramo, nanašajo se na pričakovanja in zahteve do države.

 

 

Katera je vaša letošnja glavna zahteva? 

Letos bomo izpostavili poenostavitve na področju administracije, administrativnih postopkov. Ta poenostavitev ni boleča ne za državo, ne za kogarkoli, ne za celotno družbo, ne za gospodarstvo. Samo nekdo mora odločiti, da bomo to storili in seveda poenostavili. Pričakujemo digitalizirano javno upravo na tak način, da bi skrajšali vse postopke in poenostavili postopke tudi tistim, ki niso vešči digitalnih ali elektronskih naprav. Ker bo sčasoma nekatere poklice v javnem sektorju zamenjala umetna inteligenca, bi te zaposlene lahko preusmerili v gospodarstvo. Ne želimo odpuščanja v javnem sektorju, vendar nove zaposlitve ne bodo več potrebne.

 

Katera vaša zahteva pa je najbolj v nebo vpijoča? 

Tista, ki je tudi sicer najbolj prizadela celotno družbo – evidence delovnega časa. Čeravno se čudimo, kako lahko toliko časa in energije posvečamo temi, ki bi pravzaprav morala biti samoumevna, samoumevno rešena, tako da bi bila čim manjše administrativno breme, da bi jo čim bolj poenostavili, postopke še bolj zapletamo.

 

Ali se zakon o evidentiranju delovnega časa dosledno izvaja? 

Mislim, da po večini ne, saj se delodajalci zavedajo, da na uvedbo morebitnih sankcij velja moratorij. Inšpekcije torej v tem trenutku ne kaznujejo tistih, ki teh evidenc ne vodijo, tako kot jih zakon predpisuje. Mi tako vseskozi trdimo, da tovrstno delovanje jemlje ugled poštenemu podjetništvu in obrtništvu, saj so predpisi neživljenjski in jemljejo čas in energijo za administracijo, namesto da bi se posvečali delu. Zakaj bi se potem morala tukaj vmešavati država? Vemo, da sindikati vztrajajo na nekem načinu vodenja evidenc, a se sprašujemo, koga pravzaprav pri tem zastopajo. Vseeno pričakujemo, ker je tako rekla celotna družba, da bo ta zakon vendarle doživel korenito spremembo in bo veljal samo za prave kršitelje.

 

Izstopili ste iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Zakaj?

Ekonomsko-socialni svet je tristranski organ socialnih partnerjev, predstavnikov delojemalcev, delodajalcev in vlade, ustanovljen za to, da obravnava vprašanja in ukrepe, povezane z ekonomsko in socialno politiko, in druga vprašanja, ki se nanašajo na posebna področja dogovarjanja partnerjev. Ko smo v zadnjem obdobju dobili za gospodarstvo več sprememb oz. obremenitev, za katere menimo, da so sprejete na nedodelan, nepremišljen način in s premalo analize, smo izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta. Menimo namreč, da socialni dialog o zakonu o dolgotrajni oskrbi, zakonu o čezmejnem opravljanju storitev in še kaj v naši državi ta čas ne poteka na pravi formalni način. Bojimo se tudi, da bi se nadaljevalo s sprejemanjem reform kot do sedaj, reform, ki uvajajo nove in nove obremenitve, zaradi katerih je ogrožena konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Že zdaj nas mednarodne analize opozarjajo, da na lestvici konkurenčnosti vztrajno padamo.

 

Lahko navedete še kakšno vašo zahtevo do vlade?

V knjižici zahtev obrti in podjetništva je več kot sto zahtev. Letos bomo izpostavili nekaj najbolj ključnih: sprememba zakona o evidencah dela, nadomestilo plače delodajalca v primeru bolniške odsotnosti naj se s 30 dni vrne nazaj na 20 koledarskih dni. Slednje zato, ker smo ugotovili, da se bolniška odsotnost znova povečuje. In ko je v Sloveniji nadpovprečni odstotek absentizma, odsotnosti z delovnega mesta torej, ugotavljamo, da najbrž nekaj res ni tako, kot bi moralo biti. Opozarjamo še na dohodninsko lestvico, saj sprejete spremembe nižajo prihodke naših državljanov. Motijo nas dolgotrajni postopki pridobivanja delovne sile v tujini, želimo ji pohitriti, čakamo odgovor na naše predloge, se pa zavedamo varnostnega tveganja ob integraciji tuje delovne sile, zato je treba biti zelo previden.

 

 

Je država v letu 2023 ugodila kateri od vaši tedanjih zahtev? 

Nič tako bistvenega se ni spremenilo, da bi lahko o tem poročali kot o izpolnjeni zahtevi. Bolj se mi zdi, da so na posameznih področjih bolj spoštovali in upoštevali svoje politične programe. Vendar mi naprej opozarjamo, da smo dobivali samo nove obremenitve, kar le slabša položaj gospodarstva, to postaja vse manj konkurenčno, ne zagotavlja dovolj plač in posledično manj delavcev, manj proizvodnje. Tako nikakor ne moremo reči, da se je iz teh zahtev izpolnilo karkoli ključnega. Zato nameravamo spet opozoriti vlado, priložnost za to bo pravf na forumu, naj nam prisluhne.

 

Ali je bila ustanovitev delovne skupine in strateškega sveta koristna?

Z vlado oblikovana delovna telesa, kot so skupina za davke, strateški svet za davke in skupina za odpravo administrativnih ovir, so namenjena sama sebi, napredka ni prinesla niti razprava za odpravo administrativnih ovir na področju zdravstva. Zato je videti, da ni želje po konstruktivnem sodelovanju. Takšno držo obžalujemo, saj smo verjeli, da so te skupine uvod v vnovično vzpostavitev tripartitnega socialnega dialoga, ki zagotavlja enakopravno obravnavo vseh partnerjev in prinaša najboljše rešitve za celotno družbo. Vendar vlada predlogov gospodarstva ne upošteva popolnoma, prej bi rekel, da bolj razmišlja, kako bi iztržili čim več iz gospodarstva. Saj nameravajo povišati plače v javnem sektorju. Temu nikakor ne nasprotujemo, podpiramo, da so vsi primerno plačani, vendar bodo vendarle morale biti upoštevane neke meje. Od kod vendar dobiti denar za javni sektor? Naši odgovori so jasni, želimo, da se vse napovedane reforme in spremembe uravnotežijo. Pogledati moramo tudi na odhodkovni strani, kajti odhodki so se v Sloveniji v kratkem obdobju zvišali z 10 na 16 milijard. Menimo, da bi lahko vsaj kakšno milijardo manj potrošili. Lahko sedemo za mizo in ugotovimo kako. Morali bi pregledati poslovanje in seveda tudi trošenje v obeh blagajnah, pokojninski in zdravstveni. Tudi tam bi se lahko marsikaj popravilo. Ampak kot rečeno, to so težka vprašanja, ki zahtevajo svoj čas in seveda ljudi, ki so kompetentni za te odločitve. Žal se to še vedno ne dogaja, kot bi se moralo.

 

S kakšnimi občutki torej zapuščate pogajanja z vlado?

Hm, v tem trenutku smo zadovoljni že s tem, da smo ustavili napovedane reforme. V kratkem bodo sicer predstavili izhodišča tako za davčno kot pokojninsko reformo. Vendar vemo, da se karkoli od teh napovedanih reform ne more zgoditi brez uskladitve v socialnem dialogu, v ESS. Zato se seveda vlada vztrajno trudi, da se tudi delodajalci vrnemo v ESS. Mi zato zahtevamo, da se sprejme protokol, v katerega želimo vnesti vse tisto, zaradi česar smo zapustili Ekonomsko-socialni svet. Če bo ta protokol sprejet, potem bomo na malce drugačen, bolj enakovreden način sodelovali v tem socialnem dialogu. Sicer pa ne.

 

Kako so se odzvali na vaš izstop iz ESS?

Prav posebej vesel ne more biti nihče. Mi si želimo normalnega dialoga, da je torej uravnotežen, enakovreden. Povsem jasno je, da zakon, ki je sprejet brez upo- števanja pravil delovanja ESS, ne more biti z naše strani sprejet tako, kot bi sicer bil. Vendar verjamem, da lahko skupaj najdemo boljše rešitve. Tudi ko kdo nasprotuje, mora to storiti z utemeljitvami. Moraš sesti za mizo in argumentirano razpravljati, ne pa to početi prek medijev kot sedaj. Predsednik vlade se je z nami sešel le trikrat – decembra, januarja in pred kratkim. Na ta način preprosto ne moreš povedati tistega, kar misliš, ne moreš prispevati svojega deleža pri zelo pomembnih zadevah. Sprejetja vsake reforme se drugače kot v socialnem dialogu ne da speljati. Vsekakor pa ostajamo optimisti.

 

 

 

 

 

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine