Na Nizozemskem in v Franciji so migranti spet množično razbijali po mestnih središčih. Mediji kot po navadi nasilje migrantov ignorirajo. Nasilje je posledica množičnega uvoza migrantov iz tretjega sveta. Države, ki zavračajo sprejem migrantov, teh problemov nimajo.
V teh dneh mineva pet let, odkar je nemška kanclerka Angela Merkel izrekla svoj znameniti »Zmoremo« in razglasila, da ima Nemčija potencial, da sprejme milijon migrantov iz tretjega sveta. S tem je sprožila ne le migrantski val leta 2015, pač pa tudi trend odprtega priseljevanja v evropske države. Roko na srce, migracije iz tretjega sveta v Evropo potekajo že nekaj desetletij, a v glavnem so bile nekako obrobna tema, ki je evropski staroselci, zazibani v stanje samozadovoljnega obilja, preprosto niso ali pa niso želeli opaziti. Šele poziv nemške kanclerke in posledično kolone migrantov, ki so se kot invazijska vojska valili prek Balkana proti osrčju Evrope, so marsikateremu Evropejcu odprli oči. Nenadoma so se začeli mnogi zavedati, da se njihove domovine zaradi priliva migrantov in potuhe, ki jo leve liberalne elite dajejo množičnemu priseljevanju, demografsko, socialno in kulturno spreminjajo v multikulturne utopije in greznice tretjega sveta.
Zgodovinski spomin
Takšnemu spreminjanju Evrope najbolj nasprotujejo države v srednji in vzhodni Evropi. Vzrokov za to je več, vendar pa je glavni zgodovinski spomin. V teh državah je še živ spomin na vdore azijskih barbarov, ki so stoletja sejali smrt in uničenje, začenši z mongolskimi vdori in pustošenjem v 13. stoletju, tem so sledila stoletja turških vpadov (samo na ozemlju današnje Slovenije se je v dvesto letih vpadov izgubilo 200 tisoč življenj, deloma so ljudi odpeljali v suženjstvo, deloma so jih pomorili) in neskončnih vojn proti aziatskim hordam vse do vdora aziatskih boljševikov v sredini prejšnjega stoletja, katerega posledice čutimo še dandanes. Zaradi tega so države srednje in vzhodne Evrope razumljivo pretežno nenaklonjene takšnim ali drugačnim migracijam iz tretjega sveta in posledično multikulturalizaciji. Seveda pa migrantoljubske elite ter z njimi zlizani politiki in mediji vodijo ostro medijsko vojno proti državam, ki migracijam tretjega sveta nasprotujejo. Še posebno proti Madžarski in Poljski, ki sta postali zastavonoši tega odpora. Vendar pa se pritisk migantoljubcev na »uporne« evropske države ne omejuje samo na medije, pritiski se odražajo tudi na političnem, gospodarskem in finančnem področju.
Posledice kulturne obogatitve
Kljub vsem tem pritiskom in negativni propagandi, ki pljuska iz velikih medijskih hiš, pa srednje- in vzhodnoevropske države vztrajajo pri svojem odporu proti migracijam in to se jim obrestuje. Ohranjajo svoje nacionalne tradicije in kulturo, predvsem pa so veliko bolj varne kot »multikulturno ozaveščene« zahodnoevropske države. V upornih državah ni avtonomnih con, v katerih priseljenci tretjega sveta postavljajo svoja pravila, ni množičnih napadov na ženske, ni množičnih posilstev, ni množičnega vandalizma po mestnih središčih in ni pocestnih tolp, ki bi ropale in ustrahovale prebivalstvo. Predvsem pa ni terorističnih napadov. Tega je na žalost v zahodnoevropskih mestih na pretek, vendar pa medijski stroj, ki je zlizan z migrantoljubskimi elitami, skrbno cenzurira te primere »kulturne obogatitve«, če pa jih že ne more čisto ignorirati, jih vsaj čim bolj bagatelizira.
Molk medijev
Tak primer medijskega molka smo lahko videli v preteklih dneh v Franciji in na Nizozemskem. V Parizu, vendar tudi v nekaterih drugih francoskih mestih, so v preteklem tednu množice migrantov oziroma »novodobnih Francozov« divjale po ulicah in uničevale vse, kar jim je prišlo pod roke. Za nameček so se lotili še malce plenjenja. In o tem večdnevnem divjanju niso veliki »uradni« mediji zapisali niti vrstice, niso objavili niti sekunde filmskega materiala, kot da se ne dogaja. Širša javnost se je o tem lahko informirala le prek nekaterih manjših neodvisnih medijev, predvsem pa prek spletnih omrežij. Ta so objavila posnetke plenilske drhali, kako razbija izložbe v središču Pariza in nato pleni blago iz notranjosti trgovin. Posneli so tudi pasivnost policistov, ki preplašeno sedijo v kombiju, medtem ko drhal brca in tolče po vozilu. Skoraj identično se je dogajalo na Nizozemskem. Več dni oziroma noči so množice migrantov divjale po mestih, uničevale in plenile, policisti pa si niso upali posredovati niti v svojo zaščito, raje so se umikali pred migrantsko hordo, ki je med svojim divjanjem celo nastopala pod zastavami države svojega izvora, v tem primeru maroško (skupaj s Turki so Maročani največja etnična skupina na Nizozemskem). In mimogrede, če oblast ene države, v tem primeru nizozemsko policijo, napade množica pod zastavo druge države, v tem primeru maroške, temu težko rečemo samo vandalizem, ampak gre za poskus prevzema suverenosti, invazijo, osvajanje. A kot rečeno, mediji v Franciji in na Nizozemskem kot tudi v celotni Evropi so se zavili v molk. Na drugi strani pa prav ti mediji ne skoparijo s pravičniškim ogorčenjem in obtoževanjem vseh tistih, ki ne želijo, da bi migrantske horde pustošile po njihovih mestih, zato zavračajo sprejem migrantov iz tretjega sveta.
Proti migracijam protestirajo celo muslimani v Bosni
Po novem se je ogorčenje migrantoljubcev zlilo celo na prebivalce Unsko-sanskega kantona na zahodu Bosne in Hercegovine. Že več let je to območje neke vrste počivališče za migrante iz tretjega sveta, kjer si skušajo priskrbeti vodnike, da jim pomagajo prestopiti schengensko mejo. Tamkajšnji prebivalci so očitno do grla siti stalnega pritoka migrantov in vsega , kar prinašajo s sabo − vandalizem, nasilje, tatvine. Zaradi protestov prebivalstva je torej vodstvo kantona ukazalo policiji, naj migrantov ne spušča več na območje kantona. Predsednik kantonalne vlade Mustafa Ružnić je dejal, da je cilj ukrepov ustaviti priliv migrantov, ki jih je po ocenah lokalnih oblasti že sedaj okoli 7000. Za več kot polovico ni prostora v sprejemnih centrih, tako da živijo na ulici. In zato so sedaj migrantoljubci protestnike razglasili za islamofobne in fašistoidne rasiste in pri tem prikladno pozabili omeniti, da je v tem delu Bosne večina prebivalstva muslimanske vere in da so torej tudi protestniki večinoma muslimani.
