9 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Vlada še za milijon evrov povišala povračilo stroškov občinam, nastalih zaradi povečanega nadzora schengenske meje ob nelegalnih prehodih

Piše: L. K. F.

Med slabih 10.000 in dobrih 300.000 evrov na občino je vlada  lani povrnila 32 slovenskim občinam ob schengenski meji, skupaj 2,76 milijona evrov. Saj so imele zaradi nezakonitih prehodov migrantov in posledično povečanega nadzora te meje dodatne stroške za vzdrževanje cest, razsvetljave, dodatnih tehničnih ovir idr.  V tem letu pa bo vlada razdelila 2,5 milijona evrov, kar je za dodaten milijon več, kot je sprva sklenila.

Vlada se zaveda, da z intenzivnim nadzorom državne meje že nekaj let prihaja do povečane rabe občinske infrastrukture, ki jo je nujno potrebno vzdrževati zaradi nadaljnje uporabe. Zato je že v letu 2020 in 2021 tem občinam namenila nekaj denarja za kritje dela stroškov za obnovo poškodovane infrastrukture ter stroškov, povezanih z zagotavljanjem varnosti prebivalcev (postavitve dodatnih virov razsvetljave, tehničnih sredstev) ter s tem boljše kvalitete življenja in ohranjanja poseljenosti v občinah ob zunanji schengenski meji. »Glede na to, da je vlada pristopila k pomoči tem občinam šele v lanskem letu, dodatno obremenjevanje infrastrukture s strani policije in vojske pa traja že nekaj let, se s tem sklepom občinam ob zunanji schengenski meji nameni še dodatna finančna pomoč pri sanaciji infrastrukture,« so zapisali v predlogu spremembe in dopolnitve sklepa, ki so ga sprejeli letos junija.

Kakor  nam je pojasnila Sabina Langus Boc, na ministrstvu za notranje zadeve odgovorna za stike z javnostmi, »gre za enkratno povračilo stroškov v letu 2021, ki se izvede na podlagi predloženih računov in utemeljitve namenske porabe in drugih listinskih dokazov. Župani občin ob zunanji schengenski meji jih predložijo ministrstvu za notranje zadeve do 30. novembra 2021. Izplačila torej še niso bila izvedena.«

V letu 2020 je največ denarja prejela Občina Ilirska Bistrica (302.229 evrov), sledili sta ji občini Črnomelj (272.510 evrov) in Metlika (212.972 evrov) ter Kostel z dobrimi 180.000 evri in Koper s slabimi 170.000 evri. Ostale občine – Brežice, Lendava, Rogatec, Osilnica, Kočevje, Ormož, Piran, Novo Mesto, Loški Potok, Zavrč, Razkrižje, Podčetrtek, Loška dolina, Središče ob Dravi, Bistrica ob Sotli, Krško, Šentjernej, Rogaška Slatina, Cirkulane, Hrpelje-Kozina, Kostanjevica na Krki, Žetale, Ljutomer, Videm, Podlehnik, Črenšovci, Gorišnica – so prejele pod 100.000 evrov pomoči.

Nezakoniti prehodi meje v številkah

V letu 2019 je Policija obravnavala 16.259 ilegalnih prehodov državne meje, med najbolj pogosto obravnavanimi so bili državljani Pakistana, Alžirije in Afganistana. Tujim varnostnim organom so vrnili 11.164 tujih državljanov.

V letu 2020 so obravnavali 14.634 ilegalnih prehodov državne meje, največ je bilo Pakistancev, Afganistancev in Maročanov. Vrnili so 10.024 tujih državljanov.

V tem letu je do 21. 11. Policija zabeležila 8803 ilegalnih prehodov, med najbolj pogosto obravnavanimi so bili državljani Afganistana, Pakistana in Bangladeša. Tujim varnostnim organom so vrnili 3664 tujih državljanov.

Na vprašanji, koliko (v odstotkih) posebnih/dodatnih enot, policistov oz. resursov je bilo treba angažirati v zadnjih treh letih za varovanje schengenske meje in kaj to pomeni za delovanje Policije Drago Menegalija, predstavnik za odnose z javnostmi za področje kriminalitete, odgovarja, da Policiji pri širšem varovanju meje pomagajo pripadniki Slovenske vojske. Poleg tega policija na najbolj obremenjene dele zunanje meje razporeja
specializirano enoto za nadzor državne meje in pripadnike posebne policijske enote, pomoč pa nudijo tudi letalska enota policije s helikopterji, za nadzor meje se uporabljajo tudi brezpilotni letalniki – droni. “Policija je v zadnjih treh letih za namen opravljanja nalog varovanja schengenske meje zaposlila 66 policistov – nadzornikov državne meje,” še dodaja. Ter da je pri varovanju schengenske meje od meseca maja do novembra 2021 na
podlagi sodelovanja z nekaterimi državami članicami EU sodelovalo 199 policistov tujih varnostnih organov.
Imajo zato v policiji kadrovsko stisko na drugih področjih ter kako jo rešujejo? “Glede na aktualnost varnostnih izzivov si pomagamo z začasnimi kadrovskimi razporeditvami in napotitvami za zagotavljanje ustrezne operativnosti policijskih enot, nadaljujemo pa tudi z aktivno politiko zaposlovanja.Tako je v začetku prihodnjega leta predvidena javna objava za osmo generacijo kandidatov za policiste, ki se bodo izobraževali po višješolskem študijskem programu za pridobitev poklica policist. Predvidena je tudi javna objava za skupino kandidatov za policiste, ki se bodo usposabljali po programu usposabljanja za izvajanje nalog državne meje in za varovanje objektov,” sporoča Drago Menegalija.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine