Na območju Bihaća na zahodu Bosne in Hercegovine je najmanj 7000 migrantov, od tega je za manj kot polovico zagotovljena namestitev v migrantskih centrih, je danes opozoril župan Bihaća Šuhret Fazlić. Ocenil je, da razmere še nikoli niso bile tako slabe kot sedaj, krivdo za to pa je med drugim pripisal pasivnosti državnih oblasti.
Fazlić je danes stopil pred novinarje v Bihaću po srečanju operativne skupine za spremljanje stanja z migranti v unsko-sanskem kantonu. Kot poroča sarajevski novičarski portal klix.ba, so na srečanju soglašali, da je varnostno in humanitarno stanje v tem delu BiH najbolj zapleteno od začetka množičnejših migracij. Prav tako so izrazili nezadovoljstvo z angažmajem pristojnih državnih institucij in sodelovanjem z mednarodnimi organizacijami.
Fazlić je dejal, da se vsak dan soočajo z nenadzorovanim prihodom številnih migrantov. Nekaj tisoč migrantov po njegovih besedah živi na ulicah mesta, na drugih javnih krajih in v zapuščenih objektih.
Spomnil je, da tudi begunska taborišča niso povsem prilagojena za bivanje migrantov, ker nista zagotovljeni elektrika in voda. “Soočeni smo z zelo čudnim obnašanjem in vzdušjem, da ne rečem z ignoranco,” je Fazlić ocenil odnos državnih oblasti BiH do razmer v unsko-sanskem kantonu.
Napovedal je, da bodo morali sami reševati probleme, da lokalno prebivalstvo ne bi živelo v strahu in nelagodju. Omenil je tudi možnost radikalnih potez, da bi migrante z mestnih ulic premestili v začasne migrantske centre, kot je bil Vučjak ob meji s Hrvaško. Improvizirani migrantski center Vučjak so lani morali zapreti zaradi pomanjkanja osnovnih higienskih pogojev, migrante pa so premestili v druge centre v BiH.
Kantonalna policija je objavila, da je na območju Bihaća, Cazina in Velike Kladuše več kot 7000 migrantov, od katerih pa za približno 4000 ni prostora v tamkajšnjih migrantskih centrih. Opozorili so, da je zaradi tega prišlo do porasta incidentov, prekrškov in kaznivih dejanj, ki jih povezujejo z migranti, piše klix.ba.
Verjetno večina migrantov na območju Bihaća čaka na priložnost, da bi vstopili na Hrvaško in nato nadaljevali pot proti Sloveniji ter naprej proti državam zahodne in severne Evrope.
