5.6 C
Ljubljana
sobota, 27 aprila, 2024

Preveliko število migrantov

Piše: Damian Ahlin

Anketa YouGov je pokazala, da 43% ljudi podpira gradnjo zidov na zunanjih mejah EU. 60% državljanov EU meni, da je število migrantov preveliko.

Večina Evropejcev meni, da sta njihova država in Evropska unija v zadnjem desetletju sprejeli preveč priseljencev. Skoraj polovica se jih zavzema za postavitev mejnih zidov ali meni, da se tujci na splošno ne nameravajo vključiti v družbo.

Raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 12.000 ljudi v dvanajstih državah (Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Španija, Poljska, Belgija, Švedska, Madžarska in Švica), je pokazala, da 6 od 10 Evropejcev meni, da je od leta 2012 v njihovo državo prišlo več priseljencev, kot bi bilo dovoljeno (35 % jih meni, da je bilo to “zelo pretirano” število). Zelo podobno število (61 %) jih meni, da je v EU kot celoto prišlo preveč tujcev.

Vendar se rezultati od države do države močno razlikujejo. Največje neodobravanje števila ljudi, ki prihajajo v njihovo državo, izražajo prebivalci Italije (77 %), Španije (75 %), Švedske (73 %) in Nemčije (67 %). V vseh štirih državah državljani menijo, da je stopnja priseljevanja, ki jo dopušča njihova država, bolj zaskrbljujoča kot v celotni EU.

V Španiji je migracijsko razmerje tujcev med tistimi, ki v državo redno prihajajo in tistimi, ki jo zapuščajo v zadnjih desetih letih pokazalo, da 950.012 priseljencev še ostaja v Španiji po podatkih nacionalnega statističnega urada. Poleg tega se je v zadnjih mesecih povečalo število nezakonitih prihodov po morju na špansko ozemlje, v letu 2021 pa je bilo na atlantski poti, ki vodi na Kanarske otoke, od začetka vodenja evidenc največ smrtnih žrtev. Po podatkih Zveznega statističnega urada se je število tujcev, ki redno prebivajo v Nemčiji, v zadnjih desetih letih povečalo za več kot štiri milijone. Migracijske krize iz leta 2015, zaradi katere je v Nemčijo prišlo skoraj milijon prosilcev za azil, ne moremo označiti za glavni razlog za zavrnitev.

Poljska in Madžarska, katerih vlade se s preostalimi članicami EU niso želele dogovoriti o begunskih kvotah, najbolj odobravata stopnjo priseljevanja v zadnjem desetletju. 39 odstotkov Poljakov in 34 odstotkov Madžarov meni, da je bilo prihodov preveč, medtem ko jih skoraj 40 odstotkov v obeh primerih meni, da je bilo število prihodov ustrezno. Dve tretjini Poljakov in tri četrtine Madžarov pa meni, da Unija kot celota ne bi smela dovoliti vstopa tolikšnemu številu tujcev.

Druga država z nižjo stopnjo neodobravanja stopnje priseljevanja v zadnjem desetletju je Združeno kraljestvo. Polovica Britancev meni, da je v Združeno kraljestvo prišlo preveč tujcev, le dva od petih pa, da je v celotno EU prišlo preveč tujcev.

Po drugi strani pa 43 % vprašanih podpira zidove in ograje na zunanjih mejah EU, medtem ko jih 46 % temu nasprotuje. Na Madžarskem, ki meji na Ukrajino in Srbijo, je podpora najmočnejša, saj jo podpira več kot 70 odstotkov vprašanih, le 20 odstotkov pa je proti. Tudi na Poljskem, v Nemčiji in Združenem kraljestvu večina podpira gradnjo zidov, medtem ko jih v preostalih državah več ljudi zavrača kot podpira. Čeprav tri četrtine prebivalcev Španije in Italije meni, da je število priseljencev, sprejetih v zadnjem desetletju preveliko, se jih nekaj več kot tretjina zavzema za to, da se meje z državami, ki niso članice EU, zapečatijo z betonom.

Raziskava je pokazala tudi, da večina Evropejcev meni, da se tujci na splošno ne nameravajo vključiti v evropsko družbo.

Anketiranci so tudi močno razdeljeni glede vprašanja, ali prihod tujcev ogroža nacionalno in evropsko identiteto. 45 % jih meni, da predstavlja tveganje, 48 % pa jih meni, da ga ne predstavlja. Španija je država, v kateri je zaznavanje te grožnje najnižje: le 35 % jo podpira, 59 % pa jo zavrača. V Franciji, Nemčiji, Belgiji in na Madžarskem pa več državljanov zaznava tveganje za identiteto kot ne.

V Franciji, evropski državi, ki je v zadnjem desetletju najbolj trpela zaradi terorizma, dva od petih vprašanih menita, da prihod priseljencev povečuje tveganje za napade. Belgijci pa najpogosteje menijo, da priseljevanje ogroža versko strpnost v njihovi državi. Britanci pa so med Evropejci daleč najpogosteje prepričani, da prihod tujcev pomeni poslabšanje nacionalnih javnih storitev.

Poljaki v primerjavi z evropskim povprečjem pogosteje menijo, da priseljevanje ogroža njihove kulturne vrednote, manj pa jih skrbi, da bi lahko vplivalo na njihove demokratične vrednote.

Vir: El Pais

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine