14.5 C
Ljubljana
sreda, 1 maja, 2024

Peterica migrantov vložila tožbo na hrvaško ustavno sodišče zaradi nezakonitega vračanja

Piše: C. R., STA

Skupina migrantov je danes vložila tožbo na hrvaško ustavno sodišče zaradi neučinkovite in neustrezne preiskave primera njihovega nezakonitega vračanja iz Hrvaške v Bosno in Hercegovino oktobra 2020, ki naj bi vključevalo nasilje in spolno zlorabo, so sporočili s Centra za mirovne študije v Zagrebu.

Po pričevanju žrtev, ki jih je pridobil Danski svet za begunce v BiH, je skupina petih oseb oktobra 2020 vstopila na Hrvaško, da bi zaprosila za zaščito. Na območju Hrvaške jih je zaustavila policija in štiri od njih za približno dva dni pridržala na policijski postaji brez hrane in z omejenim dostopom do toaletnih prostorov.

Nato so jih privedli na sodišče, da bi pričali proti petemu članu skupine, ki so ga obtožili zaradi tihotapljenja, a so obtožbe zanikali. Istega dne so jih po njihovem pričevanju prepeljali na neznano lokacijo in jih predali oboroženim moškim v črnih uniformah s podkapami na glavah, ki so jih mučili in spolno zlorabljali. Na koncu so jih skoraj popolnoma gole nezakonito vrnili v BiH.

Kazenska ovadba za več kaznivih dejanj

Center za mirovne študije v Zagrebu je po pridobljenih informacijah decembra 2020 vložil kazensko ovadbo za več kaznivih dejanj, ki jih državno tožilstvo mora preiskati po uradni dolžnosti. Med očitanimi kaznivimi dejanji so bili zloraba pooblastil, zločinsko združevanje, mučenje, nečloveško ravnanje, posilstvo, protipravni odvzem svobode in rop.

Državno tožilstvo bi odločitev o kazenski ovadbi po zakonu moralo sprejeti najkasneje v šestih mesecih, a niti po dveh letih in pol ni sprejelo odločitve o uradni uvedbi preiskave, so izpostavili v Centru za mirovne študije.

Žrtve so se zato odločile za vložitev tožbe na hrvaško ustavno sodišče, ki bo moralo preiskati, ali je tako dolg postopek preiskave upravičen oziroma ali je bila preiskava učinkovita in ustrezna.

Skupina migrantov, ki je vložila ustavno tožbo, je medtem prišla do Nemčije. Tam so ob podpori nemške organizacije Pro Asyl začeli postopek za pridobitev azila, tamkajšnje oblasti pa so jim odobrile zaščito pred deportacijo.

Mednarodne humanitarne organizacije in evropski mediji so v minulih letih večkrat povzemali pričevanja migrantov, ki so trdili, da so bili žrtve fizičnega nasilja hrvaških policistov. K podajanju podrobnih informacij o tem, kako obravnava očitke o nasilju nad migranti, je Hrvaško novembra 2020 pozvala tudi Evropska komisija. Hrvaška policija je takrat vse navedbe zavrnila kot neresnične.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine