Piše: Ivan Šokić
V nemški koalicijski Svobodni demokratski stranki (FDP) od koalicije zahtevajo, da v državo nemudoma uvozijo še več migrantov. Na tak način naj bi želeli rešiti pomanjkanje delovne sile. Enako je brez uspeha pred leti poskusila že Angela Merkel.
Da bi nadomestili generacijo baby boomerjev, ki se upokojuje, je vodja poslanske skupine FDP Christian Dürr predlagal uvoz še več migrantov v Nemčijo. Podobno je pred leti poskusila že Angela Merkel, a brez uspeha. Vse čemur je uvoz migrantov iz držav tretjetjega sveta doprinesel je bila obremenitev socialne blagajne.
Ravno tako uvoz delovne sile, če že res tudi delajo, skrbi za ohranjanje nizkih plač, saj umetno ustvarja dodatno povpraševanje po delovni sili, namesto, da bi delodajalce prisilil, da med seboj tekmujejo za delavce.
“Stanje je dramatično, in ker je tako, potrebujemo priseljevanje,” je pred poslanskimi kolegi trdil Dürr, ki je prepričan, da v državi potrebujejo priseljence na vseh nivojih trga dela. “Vsakdo, ki se lahko preživlja z delom svojih rok, je dobrodošel. Navsezadnje, plačuje davke in prispevke za pokojnino.”
A medtem, ko si Dürr želi še več priseljencev v Nemčiji, se država sooča s posledicami energetske krize, ki so jo izvale sankcije EU proti Rusiji. Ameriški predsednik Donald Trump je že leta 2018 Nemčijo svaril pred zanašanjem na uvoz ruskih energentov, a takrat si nihče ni predstavljal, da bo Nemčija zaradi Ukrajine pripravljena žrtvovati svoje gospodarstvo.
Politki se zdaj bojijo, da bi znala Rusija v kratkem ustaviti dotok plina v Nemčijo, kar bi državo pahnilo v recesijo, ki bi lahko nemško gospodarstvo v pol leta stala tudi do 200 milijard evrov.