12.8 C
Ljubljana
sreda, 12 maja, 2021

Nekdanja notranja ministrica iz vrst SMC je zaskrbljena in se po razveljavitvi dela zakona o tujcih sprašuje, kako sploh ohraniti stabilnost in varnost v primeru masovnih migracij

Nekdanja ministrica Vesna Györkös Žnidar vsebinsko ne komentira razveljavitve dela zakona o tujcih, ker da kot pravnica spoštuje odgovorno poslanstvo ustavnega sodišča. V izjavi za STA pa svari, da ostaja ključno vprašanje, kako ohraniti stabilnost, varnost in nemoteno delovanje ključnih državnih podsistemov pod masovnim migracijskim pritiskom.

 

Po navedbah nekdanje ministrice za notranje zadeve tako ostaja odprto tudi vprašanje ohranitve azilnega sistema, “ko bi se Slovenija kot suverena država znašla v primežu mešanih migracijskih tokov in masovnega nedovoljenega priseljevanja tujcev, ki vstopajo čez kar dve zunanji meji EU in prehajajo čez ozemlja številnih varnih držav podpisnic Ženevske konvencije, ne da bi predhodno med bivanjem v njih sploh želeli zaprositi za mednarodno zaščito”.

Tranzit proti severu po njenih navedbah zaradi restriktivne politike držav ne bo možen, “Slovenija pa ima, ob očitnih zlorabah azilnega sistema, omejene sprejemne kapacitete”. “Evropska in nacionalna zakonodaja pa ne nudita orodij za hitro in učinkovito individualno obravnavo tujcev ob množičnem vlaganju azilnih prošenj,” opozarja Györkös Žnidarjeva.

EU je sicer politično soglasna “da vseh, ki želijo v EU, le-ta sprejeti ne more, vprašanje pa ostaja, v kateri državi EU se bo izvajala selekcija zaščite potrebnih ob novem masovnem migracijskem pritisku”. “To dilemo smo v prejšnjem mandatu občutili ravno v Sloveniji, čeprav nismo točka vstopa EU,” je spomnila Györkös Žnidarjeva. Kot je pojasnila, ji je Evropska komisija zaradi dotedanje učinkovitosti države pri obvladovanju migracij predočila idejo o vzpostavitvi migrantske žariščne točke v Sloveniji. To je, kot poudarja, najostreje zavrnila, “ker se migracijski pritisk na EU ne more reševati v Sloveniji”.

Slovenija, obdana le z varnimi državami EU, po prepričanju Györkös Žnidarjeve ni dolžna doživeti kolapsa pod težo migracijskega pritiska na celotno EU zato, “ker države na zunanjih mejah EU ali tudi države kandidatke za članstvo EU svojih meja ne varujejo učinkovito, vključno z vodenjem azilnih postopkov in vračanjem do azila neupravičenih ljudi”.

“Ob tem ne gre spregledati, da azilni sistemi ne smejo biti migracijski kanal za priseljevanje v EU, kakor tudi ne varnostne dimenzije masovnih migracij, pri čemer je odgovornost državnih organov zavarovati javni red in notranjo varnost v skladu s pravnim redom, državotvorna politika pa pri tem nosi odgovornost odmika od parcialnih strankarskih interesov ali individualnih političnih ambicij,” še navaja.

Novela zakona o tujcih je nastala v času njenega ministrovanja, v DZ pa je bila januarja 2017 sprejeta po burni razpravi, tudi z neenotnim glasovanjem koalicije. Ustavno sodišče je zdaj razveljavilo del spornega člena, ki onemogoča individualno obravnavo prosilcev za azil v času zaostrenih migracijskih razmer.

Zadnje novice

Sorodne vsebine