Evropsko unijo zapusti manj kot 40 odstotkov migrantov, ki jim je bila zavrnjena prošnja za azil in bi morali oditi, kaže preiskava Evropskega računskega sodišča. Glavna odgovornost za to je sicer na izvornih državah, ki premalo sodelujejo z evropskimi, da bi sprejele nazaj svoje državljane, so opozorili po končani preiskavi.
Kot kaže posebna preiskava, ki jo je opravilo Evropsko računsko sodišče, je od leta 2008 v članicah EU vsako leto izdanih približno pol milijona negativnih odločb na prošnje za azil, prosilcem pa je naloženo, da zapustijo unijo. A dejansko jih le 38 odstotkov to stori, ostali pa izkoristijo pravne vrzeli, kar še dodatno krepi pritisk na Evropsko komisijo, da predlaga bolj učinkovito migracijsko in azilno politiko, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Evropska komisija naj bi svoje načrte na tem področju predstavila septembra. A članice medtem ostajajo precej vsaksebi, zlasti glede vprašanja, kako porazdeliti prišleke. Predvsem vzhodne članice nasprotujejo obveznim kvotam prerazporeditve prosilcev za azil.
Glavnino problema sicer predstavljajo tretje države, še posebej tiste izvorne države, ki ne želijo sprejemati nazaj svojih državljanov, ki jim ni bila priznana pravica do azila. Še posebej so problematični Afganistan, Maroko, Pakistan, Irak, Alžirija, Nigerija, Tunizija, Indija, Bangladeš in Gvineja.
Za okoli 60 projektov na področju vračanja in reintegracije nezakonitih migrantov EU letno nameni okoli 64 milijonov evrov. Evropsko računsko sodišče je napovedalo, da bo prihodnje leto ponovno preučilo učinkovitost teh programov, še navaja AFP.
