Čeprav se zdi na trenutke da problematika migracij oddaljena in slabša ter da je vse to pojenjalo in da ni v ospredju zaradi ostalega dogajanja v zvezi z epidemijo COVID 19, pa to v resnici še zdaleč ne pomeni da tega pojava ni. O tem priča današnje dogajanje oziroma javljanje o dogodku o katerem so pisali grški in ciprski časopisi, med njimi največ in najprej v znanem Associated Press (AP).
Več kot dva ducata migrantov bi naj bilo ranjenih med močnim prepirom med državljani Sirije in več afriških držav v prenatrpanem taborišču za sprejem migrantov izven ciprske prestolnice Nikozije, je v torek dejal ciprski uradnik.
Tiskovni predstavnik ministrstva za notranje zadeve Loizos Michael je za agencijo Associated Press povedal, da je vseh 25 utrpelo lažje telesne poškodbe in se je po prejemu prve pomoči medicinski obravnavi v splošni bolnišnici v Nikoziji se je že vrnilo v taborišče.
Med drugim je povedal, da so bila razbita stekla, razbite postelje in druga oprema, del ograje taborišča pa je bil utrpel veliko škodo zaradi sedemurne bitke, ki je bila zadušena po posredovanju policije. Policijski preiskovalci še vedno poskušajo ugotoviti vzrok pretepa, vendar se domneva, da se je začel z majhnim številom posameznikov in hitro narasel.
Loizos Michael je dejal, da je v kampu s 1000 zmogljivostmi nameščenih približno 1500 migrantov, od tega 600 v karanteni v skladu z zdravstvenimi protokoli za okužbo s korona virusom.
Na etnično razdeljenem Cipru še vedno vsak dan prihajajo majhne skupine priseljencev, predvsem iz Turčije, ki je najbližje in je samo 80 kilometrov oddaljena od severne ciprske obale. Večina teh vstopi na otok skozi odcepljeni turško ciprski sever, prečka propustno in slabo varovalno območje, ki ga nadzirajo ZN, in vstopi na mednarodno priznani jug, kjer prosi za azil.
Ciper je član Evropske unije, vendar le južni grško-ciprski del uživa ugodnosti polnega članstva. Mnogi priseljenci so Sirci. Četrtina od 7000 migrantov, ki so lani zaprosili za azil, prihajala iz Sirije. Sirija je tudi relativno blizu in prenekateri med njimi si lastijo pravico da so oni bolj domači in bolj upravičeni do ugodnejše obravnave s strani domačih oblasti in osebja v begunskih taboriščih med čakanjem na azila ali čakanjem kar tako v nedogled.
Uradnik notranjega ministrstva je dejal, da se Ciper s približno 900.000 prebivalci ne more spoprijeti z enakomernim in vztrajnim dotokom priseljencev. Povedal je, da Turčija stoji za orkestrirano kampanjo “za spremembo demografskega značaja Cipra” s pošiljanjem migrantov na Ciper. Kar spominja in dejansko pomeni nekaj zelo slabega, pod pretvezo humanitarnosti ali zlorabe le te za kasnejše politične, vojaško-strateške in verske cilje. Do takšnega sklepa se lahko pride tudi na podlagi pogovorov z številnimi migranti ki so pokazali, da so mnogi izmed njih turške oblasti dobesedno “prisilile”, naj pridejo na Ciper.
Večina priseljenih priseljencev je samskih moških, ki so preverjeni pri mednarodnih organih pregona, da bi ugotovili, ali so v kakršni koli povezavi z ekstremističnimi skupinami. Michael je po najnovejših preštevanjih dejal, da je bilo sedem posameznikov, osumljenih takšnih povezav, pridržanih v drugem, varnejšem taborišču.
Prav zaradi te obremenjenosti in položaja »prve frontne linije« si Ciper želi, da bi EU izvedla “pravičnejšo” prerazporeditev migrantov, ki prihajajo v obmorske države, uveljavila dogovor s Turčijo, da bi migrante zadržala znotraj svojih meja, in da bi EU sklenila sporazume o repatriaciji ali napotitvah v tretje države.
Poznavajoč tempo premikov v zvezi s to problematiko, Ciper bo še lep čas deležen »pošiljk » bodočih Evropejcev s prebivališčem v sredozemskem raju, ki pa je iz meseca v mesec manj podoben prej omenjenemu obljubljenemu raju na zemlji.
