Naslednji primer dokazuje prvorazrednost nezakonitih migrantov v praksi. Vdrejo v objekt, storilca dobijo v objektu, na koncu pa ta ni ničesar kriv, ker naj bi si le želel oskrbeti nogo. Ne, ne gre za zgodbo iz tujine, ampak iz Slovenije. V tem konkretnem primeru gre za Afganistanca, ki je kljub vlomu v kontejner strelskega društva v Ilirski Bistrici okrožno državno tožilko iz Kopra prepričal, da njegov namen prihoda v kontejner ni bila tatvina, ampak je bil razlog bolečina v nogi.
Osumljenec iz Afganistana je bil zaloten v kontejnerju strelskega društva Modras v Ilirski Bistrici. Iz kazenske ovadbe Policijske postaje Ilirska Bistrica z dne 30. maja 2019 je razvidno, da so bile v notranjosti kontejnerja, kamor je bilo vlomljeno, razmetane stvari.
Oskrbeti naj bi želel poškodovano nogo
Osumljeni migrant je bil zaradi vloma priveden na zaslišanje pred preiskovalno sodnico, kjer je razložil, na kakšen način je sploh prispel preko slovensko-hrvaške meje. Povedal je, da je iz Bosne krenil skupaj s skupino nezakonitih migrantov, na poti pa naj bi se izgubil in pot nadaljeval sam. Glede hoje, ki naj bi po njegovih pripovedovanjih trajala dvajset dni, je povedal, da je bil na poti premražen, zaradi hoje pa je utrpel poškodbe podplatov. Afganistanec je povedal, da je prazen kontejner ugledal okoli 23. ure. Ker je močno deževalo in je bil kontejner na samem, se je odločil, da v kontejner vstopi in se spočije. Ob tem je dodal, da je v kontejnerju poiskal prvo pomoč, da bi si oskrbel bolečo nogo. Policisti pa so ga izsledili medtem, ko je spal v spalni vreči v kontejnerju.
Povzročena je bila škoda v vrednosti 500 evrov
Po prvi točki 205. člena kazenskega zakonika kaznivo dejanje velike tatvine nekdo zakrivi, kdor vzame komu tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil, tatvino pa stori z vlomom, vdorom ali drugačnim premagovanjem večjih ovir v zaprto stavbo, sobo, blagajno, omaro ali druge zaprte prostore. Migrant na zaslišanju nikakor ni želel priznati, da je bil namen njegovega prihoda v kontejner tatvina, in je ob tem poudaril, da naj bi bila bolečina noge tista, ki ga je vodila v notranjost kontejnerja v lasti strelskega društva. Po informacijah zastopnika strelskega društva Modras Dušana Gombača je bila ob vlomu povzročena škoda v vrednosti 500 evrov. “Ali je to veliko ali ne. Za nas je veliko.”
Zavrnila kazensko ovadbo
Ko je okrožna državna tožilka ob povedanem videla, kako osumljenec šepa in ima rane prelepljene z obliži, je zavzela stališče, da z zadostno stopnjo verjetnosti naj ne bi bilo moč zatrjevati, da je osumljeni vlomil v kontejner zato, da bi iz njega odnesel denar ali druge vrednejše predmete, zato je ovadbo zavrgla. Glede odločitve okrožne državne tožilke v strelskem društvu menijo, da verjetno namen Afganistanca ob vlomu v kontejner res ni ni bila tatvina, se pa sprašujejo, zakaj je bila kazenska ovadba podana za dejanje velike tatvine, ne pa poškodovanje tuje stvari?
Glede na to, da praksa kaže, da se državljani znajdejo na tnalu že zaradi kraje manjše stvari, se človek vpraša, kako je mogoče, da posledic ni v primeru konkretnega vloma v kontejner. Glede na to, da je za zavrnitev kazenske ovadbe zadoščal izgovor, da je vlomil z namenom oskrbe noge in ne z namenom povzročitve tatvine, se poraja vprašanje, če bi v primeru kraje hrane, v katero bi bil vpleten slovenski državljan, zadoščal izgovor, da je bila kraja izvedena zaradi lakote in ne zaradi namena povzročitve tatvine?
H. M.
