Piše: STA
Pred četrt stoletja, 12. aprila 1998, so se v Zgornjem Posočju silovito stresla tla. Z magnitudo 5,6 je bil to najmočnejši potres 20. stoletja z žariščem v Sloveniji in je povzročil veliko gmotno škodo. Največji učinki potresa na površju so dosegli od VII. do VIII. stopnje po evropski potresni lestvici.
Žarišče potresa je bilo med dolino Lepene in Krnskim gorovjem, v globini okoli osem kilometrov. Nastal je ob 12.55, ravno v času, ko so bile mnoge družine pri velikonočnem kosilu. Prizadel je naselja v 16 občinah zahodne in severozahodne Slovenije, čutili pa so ga prebivalci celotne Slovenije in posameznih delov devetih držav, od Hrvaške do Švice in celo Nemčije.
V velikonočnem potresu je bilo poškodovanih več kot 4000 objektov, ni pa bilo smrtnih žrtev. Poleg velike gmotne škode na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem, ocenjena je bila na 37 milijonov evrov, je povzročil tudi precejšnje spremembe v naravi, nastali so številni skalnati podori. Sledilo je več tisoč popotresnih sunkov; eden od njih je 6. maja 1998 dosegel magnitudo 4,2.
Kot se ob obletnici spominja bovški župan Valter Mlekuž, je bilo po potresu 12. aprila 1998 v Bovcu, Čezsoči in drugih krajih bovške občine veliko objektov nevarnih in jih je bilo treba podreti.
“Po obnovi Posočja je ostalo precej izkušenj, ki so zelo dragocene in jih ne smemo zanemariti ali pozabiti. Predvsem se je treba pripraviti na morebiten potres v večjem urbanem središču, kjer tak pristop, kot je bil v Zgornjem Posočju, verjetno ne bi bil učinkovit,” je ob obletnici potresa za STA dejal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ki je v preteklosti kot župan Občine Tolmin prav tako sodeloval pri popotresni obnovi.
Dobrih šest let kasneje, 12. julija 2004, je Zgornje Posočje, ki je že sicer demografsko ogroženo, stresel nov rušilni potres z magnitudo 4,6. Žarišče je imel blizu Drežniških Raven, le 1,5 kilometra zahodno od žarišča potresa leta 1998.
