Piše: Marjeta Bogataj
Pogovarjali smo se s Francem Fartekom, kandidatom za župana občine Gornja Radgona.
Demokracija: Za uvod vas prosim, da se našim bralcem na kratko predstavite.
Fartek: Rojen sem na silvestrovo leta 1963 v Murski Soboti. Študiral sem na Višji upravni šoli v Ljubljani, leta 1988 sem se zaposlil na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer delam še danes kot samostojni svetovalec. Ob delu sem končal še Visoko šolo za upravljanje in poslovanje v Novem mestu in kasneje tudi magistriral na Fakulteti za evropske in državne študije na Brdu pri Kranju. Z ženo sva se pred približno desetimi leti iz Ljubljane preselila v Gornjo Radgono. Otroci so že odrasli, imava tudi vnuke.
Demokracija: Če boste izvoljeni za župana, boste funkcijo opravljali profesionalno?
Fartek: Da, druge možnosti ne vidim, saj se ne moreš iti polovičarstva. Takšnemu delu se moraš posvečati tudi več kot osem ur na dan. Občina ni tako majhna in dela je veliko.
Demokracija: Kaj bi kot župan spremenili ali uvedli v občini?
Fartek: Zelo mi je všeč ideja participativnega proračuna, saj je zelo demokratična; občani lahko sodelujejo pri odločanju, kako se bo del proračuna uporabljal. V Sloveniji ima participativni proračun le 27 občin od 212, v Evropi pa ga ima že več kot 3.000 mest … V Sloveniji je, kot slišim, za participacijo praviloma na voljo le eden ali dva odstotka občinskega proračuna, kar je premalo; sam bi ta odstotek poskušal čim bolj povečati. Proračun občine je sicer žgoč problem, saj »pušča na vse konce in kraje«, občina je tudi zelo zadolžena. Zelo pomembno je, da se finance oziroma proračun sanira, postavi na zdrave temelje in začne na novo.
Demokracija: Katere so glavne točke vašega programa?
Fartek: Ločim dve skupini dejavnosti ozirom projektov – v prvi je vse, kar je že tako ali tako nujno treba opravljati, na primer vzdrževanje cest. V Gornji Radgoni imamo problem, ko se je največje križišče v mestu preuredilo v krožnega, cesto pa so iz enosmerne prekategorizirali v dvosmerno. Avtobusna postaja je bila prej pri križišču, zdaj pa so jo postavili kakih 300 metrov stran, vendar nima strehe in ljudje morajo stati na dežju … Drugi problem pa je, naj bi bil sedanji župan večjemu gradbeniku obljubil parcelo, kjer naj bi slednji zgradil asfaltno bazo. To pa je blizu vasi Mele in tudi naselja Gornja Radgona, tako da bi smrad iz tega obrata lahko povzročal veliko slabe volje. Poleg tega nove asfaltne baze sploh ne potrebujemo.
Drugi sklop pa so projekti, ki so veliko večji, tako investicijsko kot glede posega v prostor, projektiranja, pridobivanja evropskih sredstev. Najboljši primer je hitra cesta do avtoceste; od Gornje Radgone do naselja Grabonoš je približno 10 kilometrov, obe cesti, ki vodita do tja, pa sta v katastrofalnem stanju. Že skoraj 20 let obljubljajo hitro cesto, pa nič … Naj omenim, da ima župan sosednje občine Radenci Roman Leljak podoben problem, le da je bil njihov projekt že tako daleč, da bi cesto morali začeti graditi spomladi 2023, pa je s prihodom nove vlade to odpovedano. A Leljak pravi, da ne bo čakal na leto 2026 ali 2027, ampak bo projekt realiziral po svoje. Pri tem ga zelo podpiram.
Demokracija: Kako je glede na bližino Avstrije pri vas poskrbljeno za mlade?
Fratek: Da, lokacija ima minus, saj je le 500 metrov stran od urejene avstrijske družbe, zato imamo veliko dnevnih migrantov, ki tja hodijo v službo, marsikdo se tudi odseli. Problem so seveda plače. V javnem sektorju se najbrž ne da veliko narediti, več manevrskega prostora je v zasebnem sektorju. Imamo precej uspešnih podjetij, veliko mladih se zaposluje, treba pa jim je ponuditi spodbudne bivanjske možnosti. Nepremičnine so precej cenejše kot v Ljubljani, kar je velika prednost. Mladim bi morali ponuditi subvencije, ugodna posojila, in če si bodo tu ustvarili družino, je veliko večja verjetnost, da bodo tu tudi ostali.
Demokracija: Kaj pa področje turizma?
Fratek: Naša pokrajina je bila včasih zelo znana na področju turizma, odkar pa so velike turistične zmogljivosti prišle v roke skupine Sava Hotels & Resorts, se je stanje drastično poslabšalo. Če bi prekmurske hotele spravili v normalno stanje, izboljšali in posodobili storitve, bi se gospodarska in tudi zaposlitvena situacija lahko zelo izboljšala.
Demokracija: Gornja Radgona je vinorodna dežela, slavi po penini; imate kakšne načrte tudi v zvezi z vinarstvom?
Fratek: Ko sva se z ženo priselila v te čudovite kraje, sva se začela veliko sprehajati po okoliških gričih in spoznala veliko vinogradnikov. Res so vrhunski. Pred kratkim sem se pogovarjal z generalnim direktorjem Radgonskih goric, ki ima idejo, da bi se v Gornji Radgoni odvijal vinarski kongresni turizem. Pozna veliko strokovnjakov in pridelovalcev iz francoske regije Šampanje, ki bi jih lahko povabil. Rekel sem mu, da bo imel, če bom izvoljen, mojo stoodstotno podporo.
