V soboto ob 20.10 uri vabljeni k ogledu oddaje Beremo na Nova 24TV. Pogovarjali se bomo z raziskovalcem udbovskih arhivov ekonomistom mag. Igorjem Omerzo.
Lani je v oddaji Beremo, skupaj z mag. Radom Pezdirjem spregovoril o knjigi, ki nosi naslov Kriminalni temelji Teritorialne obrambe in NLB. S podnaslovom Šokantna razkritja ob 50-letnici Titove TO.
No, tokrat pa bo Omerzo spregovoril o njegovem raziskovanju udbovskih arhivov, dosedanjih knjigah in predvsem njegovi najnovejši knjigi Temna stran Dela – Osupljiva anatomija režimsko-udbovskih labirintov, ki je izšla pred dnevi.
Igor Omerza se je rodil leta 1950 v Ljubljani. Je magister ekonomskih znanosti. V 80. letih prejšnjega stoletja je bil aktiven predstavnik opozicije prejšnjemu režimu ter aktiven politik po padcu socializma in osamosvojitvi Slovenije. Bil je poslanec v slovenskem parlamentu in podžupan Ljubljane. Je avtor številnih člankov o politiki in ekonomiji ter štirinajstih knjig, večinoma o slovenski tajni politični policiji (ponarodelo Udbi).
Našega tokratnega gosta bomo med drugim vprašali:
Gospod Omerza, naslednje leto bo minilo deset let, od kar ste, kar nekoliko presenetljivo za slovensko javnost, glede na to, da ste ekonomist, izdali skoraj šesto strani debelo knjigo z naslovom Edvard Kocbek – Osebni dosje št. 584. Kako to, da ste pred dobrim desetletjem tako zavzeto lotili preučevanja udbovskih arhivov?
Je danes moč reči kakšen odstotek udbovskih arhivov se je ohranil? V uvodu knjige Temna stran Dela ste zapisali, da je takratni šef slovenske tajne politične policije, se pravi Udbe, Ivan Eržen, 7. marca 1990, se pravi tik pred prvimi povojnimi demokratičnimi volitvami, zaukazal uničenje udbovske dokumentacije…
No, kljub zelo osiromašeni udbovski dokumentaciji pa vam je uspelo v slabem desetletju izdati cel kup knjig. Imava jih tu na mizi, ki razkrivajo funkcioniranje prejšnjega totalitarnega komunističnega sistema. Začeli ste s Kocbekom, nadaljevali pa s knjigo o Janezu Toplišku in udbovskem atentatu v Velikovcu leta 1979. Zgodba o Toplišku je bila zame kot zgodovinarja nekaj povsem novega…
Kako to, da ste se odločili napisati še trilogijo o Temni strani Dela? Delno ste o tem pisali že v knjigi o Kocbeku. Vas je k temu spodbudilo pompozno praznovanje t. i. šestdesetletnice Dela, ali novi odkriti dokumenti?
V knjigi veliko pozornost namenjate obračunu Dela s Kocbekom ob njegovi sedemdesetletnici leta 1974. V prvem poglavju pa opozorite, da sta že v petdesetih letih prejšnjega stoletja tako Ljudska pravica in Slovenski poročevalec, se pravi predhodnika Dela, obračunala s članom nekdanje »tovarišije«!?
Našega tokratnega gosta pa bom o tudi vprašali: Društvo novinarjev Slovenije celo po demokratizaciji in osamosvojitvi organizira t. i. Gorjupove dneve, v spomin na nekdanjega režimskega urednika Dela Mitjo Gorjupa. Vi na podlagi dokumentov v knjigi Temna stran Dela zelo nazorno prikažete njegovo povsem servilno vlogo do prejšnjega totalitarnega režima, če ne rečem še kaj hujšega…
Skratka, vabljeni k ogledu oddaje Beremo na Nova24TV!
